fbpx

Aljažev stolp je najvišje ležeče gorsko zavetišče v Sloveniji

Vsak, ki se poda na vzpon na Triglav, se bo zagotovo slikal ob Aljaževem stolpu, ki stoji na najvišjem slovenskem gorskem vrhu Triglavu, na nadmorski višini 2864 metrov. Danes velja tudi navada, da vsakega, ki je prvič na slovenskem očaku, ob Aljaževem stolpu »krstijo« z udarcem po zadnji plati z vrvijo.

Aljažev stolp stoji na vrhu Triglava že od davnega leta 1895, torej že celih 123 let. Ker je v vseh teh letih pogumno kljuboval vremenskim razmeram in pa tudi objestnosti nekaterih planincev, so ga letos s helikopterjem odpeljali v dolino na obnovo in popravilo. V slabem mesecu, od 7. septembra, ko so Aljažev stolp prepeljali v dolino s helikopterjem slovenske vojske, pa do 3. oktobra, ko naj bi zopet stal na vrhu Triglava, so Aljažev stolp dodobra obnovili, popravili in ga pripravili, da bo služil svojemu namenu še vsaj nadaljnjih sto let.

Aljažev stolp je poleg Triglava simbol slovenstva. Postaviti ga je dal narodnostno zaveden slovenski župnik iz Dovja, Jakob Aljaž. Jakob Aljaž je bil velik ljubitelj gora. V času njegovega službovanja v Dovju so v slovenske gore in predvsem na Triglav, v večini zahajali nemški planinci, ki so si kar nekako osvojili naše vrhove Julijskih Alp. Jakob Aljaž se je zato odločil, da bo vrh Triglava zavaroval tako, da ga bo kar kupil. In res je leta 1895 kupil vrh Triglava od občine Dovje za en goldinar.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Andrej Kofol, Bogdan Prezelj, Damjan Štros, Leopold Bregar, Matevž Petrovič, Monika Emeršič, Monika Šlibar, Petra Kuplenk, Sandra Trojar.

Nato se je domislil, da bi na vrh Triglava postavil še stolp, ki bi imel praktičen namen, služil bi namreč kot zavetišče planincem in pa simbolni pomen, predstavljal bi ponosen branik slovenstva. In tako je, kljub prvotnemu nasprotovanju, po Aljaževem napotilu, Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani, v avgustu leta 1895 naredil ta čudovit valjast stolp iz debele pocinkane pločevine, ki ga je Jakob Aljaž poimenoval Triglavski stolp. Stolp so v parih dneh, z občudovanja vrednimi napori,  iz doline, na rokah, prenesli na vrh Triglava, kjer je bila 22. avgusta 1895 svečana »otvoritev« in blagoslov stolpa. Nad izjemnim delom je bil Jakob Aljaž zelo ganjen, njegovi prijatelji, ki so mu pomagali pri postavitvi stolpa na vrhu Triglava, Janez Klinar-Požganc, Tomaž Košir-Kobar in Andrej Belec, pa so se odločili, da stolp poimenujejo po njem, Aljažev stolp. In tako je na stolpu zablestel napis »Aljažev stolp«, ki je bil prvi napis v slovenščini na Triglavu in daleč naokrog.

V svojih spominih je Jakob Aljaž zapisal, kako je bil videti Aljažev stolp takrat. V tem majhnem prostoru so se nahajali trije majhni stolčki za počitek, dva samovara-kovinska posoda za segrevanje vode, posoda za špirit za samovar, nekaj kozarcev iz kositra, barometer, termometer, spominska knjiga in pa štampiljke. Notranjo steno je krasila panoramska slika z imeni daljnih in bližnjih, sosednjih gora Triglava. Naslikal jo je slovenski slikar Marko Pernhart. Ko je le ta po nekem času izginila, so jo zamenjali s panoramo Vinka Mazija.

Jakob Aljaž in njegovi prijatelji so v času postavitve Aljaževega stolpa prespali v Dežmanovi koči, to je današnji Staničev dom. Koča je bila večinoma polna in sicer nemških pohodnikov in naši planinci so bili lahko »veseli«, da so sploh dobili prostor. Zato se je Jakob Aljaž domisli, da bo dal postaviti »slovensko« kočo pod Triglav. In tako je že naslednje leto pod Triglavom ponosno stala Triglavska koča, današnji Triglavski dom na Kredarici, ki velja za najvišje ležečo planinsko kočo na slovenskem. Poleg je postavil še kapelico Marije Snežne, ki pa so jo neznanci leta 1952 uničili. Na pobudo dovškega župnika Franca Urbanija in ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja, so leta 1992 na Kredarici postavili novo prečudovito kapelico, ki velja za najvišje postavljeno svetišče v Sloveniji. V kapelici so maše, v času od začetka julija pa do začetka septembra, vsako nedeljo ob 18.00 uri. Največje slavje pa je za praznik Marije Snežne, 5. avgusta vsako leto, ko se ob kapelici na Kredarici zbere množica ljudi.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Aljažev stolp je v svoji zgodovini večkrat menjal svojo podobo, ki je bila odraz trenutnega prevladujočega mišljenja in razmer. Prvotni stolp je bil sive barve, z napisom Aljažev stolp, in zastavico na vrhu. V času med prvo in drugo svetovno vojno je ob njem potekala meja med takratno Jugoslavijo in Italijo, zato je bil obarvan zeleno-belo-rdeče. V času, po vojni, ko je bil v Jugoslaviji na višku komunizem, so ga prebarvali v rdeče in zastavico na vrhu zamenjali s peterokrako zvezdo. Leta 1982 so ga, za potrebe snemanja filma o enem najpomembnejših slovenskih alpinistov na prelomu 20. stoletja, Juliusu Kugyju, spet obarvali v sivo, zvezdo pa je spet zamenjala zastavica, z napisom leta postavitve.  Leta 1999 so Aljažev stolp razglasili za kulturni spomenik in mu tako podelili državni pomen.

Leta 2014 je produkcijska skupina Mangart, v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in Radio televizijo Slovenija posnela dokumentarni film » Ta pleh ima dušo«. To je film, v katerem nam predstavijo Jakoba Aljaža, njegovo določitev, da postavi na vrh Triglava stolp in pa celotno zgodovino Aljaževega stolpa. V filmu je poudarjen pomen Aljaževega stolpa, kot kulturnega spomenika in pa poziv planincem, naj z stolpom lepo ravnajo in ga ne uničujejo in poškodujejo.

Pot do Aljaževega stolpa je pot na Triglav. Osvojite ga lahko z več strani. Ena najlepših je pot iz doline Vrat, je pa zelo zahtevna. Na vrh Triglava se lahko podate še z Rudnega polja, s planine Blato, s Stare Fužine… katero pot boste izbrali, je odvisno od vaše telesne in kondicijske pripravljenosti in od poznavanja poti. Morate imeti smisel za orientacijo in pa primerno pohodniško opremo. Zelo pomembni so dobri pohodniški čevlji, s katerimi se boste izognili marsikateri nevšečnosti in si omogočili stabilen in varen korak. Ne pozabite tudi na vremenu primerna oblačila, pokrivala, dobro pa vam bodo ob samem vzponu prišle tudi trpežne rokavice. Nahrbtnik naj ne bo prepoln, saj kaj za pod zob in za potešitev žeje dobite v kočah pod Triglavom, ki jih je kar nekaj.

Najpomembnejše pa je, da se sprostite in uživate ob čudovitih  pogledih na prekrasne Julijske Alpe. Na vrhu Triglava boste vsi, ki ste tam prvič, pri Aljaževem stolpu »krščeni« z udarcem z vrvjo po zadnji plati, kar pa naj vam bo priznanje za uspešno premagano pot do vrha. Plačilo vam bo izjemen razgled, ki seže do morja, Dolomitov, Karavank in ob jasnem vremenu tudi do Pohorja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja