fbpx

Bizeljsko je pokrajina vinske trte, klopotcev in vinskih hramov

Bizeljsko je pokrajina, ki leži na skrajnem severovzhodnem delu občine Brežice, ob meji s Hrvaško. Do Bizeljskega pridete, če avtocesto Ljubljana – Zagreb zapustite pri Brežicah in v glavnem semaforiziranem križišču v Brežicah sledite smerokazu za Bizeljsko in zavijete desno. Sam kraj Bizeljsko, ki se nahaja na severnem delu pokrajine Bizeljsko, je od Brežic oddaljen dobrih sedemnajst kilometrov.

Bizeljsko je pokrajina, ki je del Kozjanskega parka, saj v njej najdemo izredno veliko kulturnih  in naravnih posebnosti in znamenitosti. Izredno bogata je njena zgodovina, saj naj bi bila pokrajina naseljena že v času kamene dobe, kar dokazujejo arheološka najdišča v vasi Orešje. Ob reki Sotli, ki na Bizeljskem meji Slovenijo od sosednje Hrvaške, je bilo že v času rimskega imperija pomembno stičišče poti. Sotla je tudi mejila takratno Panonijo od Norika. Izkopanine in najdbe na območju Bizeljskega pričajo o tem, da naj bi tu stal v času Rimljanov obsežen rimski kompleks. Kot marsikje drugje po Sloveniji, je bila tudi na Bizeljskem v dvanajstem stoletju izvedena kolonizacija kmetov in takrat je nastalo mnogo vaških naselij, ki so se ohranila do danes.

Območje Bizeljskega se je takrat imenovalo Wissell, po vitezih rodbine Wissel, po katerih se je imenoval tudi Bizeljski grad. Le ta je v pisnih virih bil prvič omenjen v samem začetku petnajstega stoletja. Grad se nahaja na gričku nad Bizeljsko vasjo. Gre za mogočen srednjeveški grad, s pravokotnim arkadnim dvoriščem in dvema stolpoma na zahodni strani. V njem se je menjalo mnogo lastnikov, zadnji so bili Windischgraetzi, ki so z gradu tudi odnesli vse kar je kaj veljalo.  Zanimiva za ogled je kapela Svetega Hieronima iz sedemnajstega stoletja in pa grajske sobane z ostanki štukatur in zanimivimi poslikavami. Danes v gradu živi družina Klakočer, ki ima v kletnih prostorih urejeno vinsko klet. Če si želite ogledati grad, se pri njih naročite in razkazali vam bodo grad, vas peljali v svojo vinsko klet, vam ponudili pokušino vin in kaj dobrega za pod zob. Povedali vam bodo tudi, kaj si je še vredno ogledati na Bizeljskem. In tega ni malo.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Karmen Brudar, Kristijan Gregl, Petra Kuplenk, Zdenka Gazvoda.

Prvo, kar vas spremlja vso pot po pokrajini Bizeljsko, so seveda vinogradi. Saj je Bizeljsko izrazito vinogradniško področje. Nekoč so tu gojili stare sorte trt kot so bile volovna, lipovna, rumeni plavec…Ko pa je vinograde leta 1881 napadla trsna uš, je uničila vse trte. Kmetje so potem nasadili predvsem novejše sorte vinskih trt, od starih sort se je ohranila le rumeni plavec. Za področje Bizeljskega velja, da je to območje eno najkvalitetnejših v Sloveniji za gojenje vinske trte.

Poleg vin na Bizeljskem pridelujejo tudi odlične penine. Ne samo v Sloveniji,  ampak tudi v tujini, je znana Penina Istenič. Vinska klet Istenič se nahaja v Stari vas na Bizeljskem. Ob cesti iz Brežic proti Bizeljskem boste na levi strani zagledali njihovo impozantno Vilo Istenič. Poleg degustacije njihovih vin in penin, ki jih ponudijo z narezkom ali pa po želji s toplo hrano, vam pri Isteničih nudijo tudi nočitev v njihovi vili. V najem za razna praznovanja nudijo tudi prelepo Festivalno dvorano, ki je sodobno opremljena in prejme 200 obiskovalcev. Za obisk pri njih se morate predhodno najaviti.

Lahko bi rekli, da je vse, kar ponuja Bizeljsko, povezano z vinsko trto, vinogradništvom in naravo.

Ena od značilnosti Bizeljskega so tudi vinske kleti. Včasih so jih stavili iz gline, lesa, krili s slamo ali šibjem. Danes so vinske kleti in hrami grajeni iz opeke. Vinske kleti in hrami so posejani po vsem Bizeljskem in skoraj da vsak vinograd ima svoj hram.  A vendar na Bizeljskem najdemo tudi najmanjši vinski hram v Sloveniji v zaselku Bošt. Narejen je iz lesa, krit s slamo in meri, tako na oko, dobre štiri kvadratne metre.

Z vinogradi so povezani tudi klopotci. V vinogradih jih stavijo, da odganjajo ptiče, da ne bi pozobali preveč grozdnih jagod. Sezona postavljanja klopotcev je na Bizeljskem od 10. avgusta – na Lovrenčevo, pa do 24. avgusta – na Jernejevo. Najstarejša slikovna upodobitev klopotca iz leta 1832 se nahaja v muzeju v Gradcu. Prikazuje klopotec, ki se nahaja pod Bizeljskim gradom kot veternica s šestimi kraki.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Kar nas asociira na vino in vinsko trto je tudi majolka ali kakor ji rečejo majolika, to je vrč za vino. Pri Babičevih v Bukovju na Bizeljskem imajo krasno in ogromno zbirko majolik. Tu je razstavljenih preko 1500 majolik iz vsega sveta. Najmanjša je velika en centiliter, v največjo pa lahko natočimo celih sedem litrov vina.

Poleg hramov in majolik pa je Bizeljsko znano tudi po repnicah. Repnice so jame, ki so skopane v kremenčevem pesku, ki ga je na območje Bizeljskega pred več milijoni let naplavilo Panonsko morje. Ime so dobile po repi, ki so jo, poleg ostalih pridelkov, hranili v njih. Ker se nahajajo pod zemljo, je v njih stalna vlaga okrog 95% in temperatura okrog 8˙C. Med drugo svetovno vojno so jih domačini uporabljali tudi kot skrivališča. Danes jih kmetje uporabljajo tako za hrambo pridelka kot tudi za hrambo vina. Repnice si lahko ogledate pri Kovačičevih v Brezovici na Bizeljskem. Ogled z manjšo pogostitvijo z domačimi dobrotami in vinom pri njih stane 4,00 eure po osebi.

Bizeljsko je poleg vinogradniškega območja tudi področje, kjer so se ohranile nekatere redke živalske in rastlinske vrste.  Med živalmi je to ptič čebelar. To je izredno lep, živo pisano obarvan ptič, ki se prehranjuje z divjimi čebelami in od tod izhaja tudi njegovo ime. V peskokopu kremenčevega peska v Župjeku na Bizeljskem je eno izmed redkih gnezdišč tega zanimivega ptiča. V Sloveniji ga najdemo še ob reki Muri, na Goriškem in v peskokopu Ravno v Krakovskem gozdu pri Kostanjevici na Krki.

Med redkimi rastlinami, ki jih najdemo na Bizeljskem je najbolj znan navadni kosmatinec. To je cvetlica z vijoličnim cvetom, ki cveti od marca do aprila. Eno izmed zelo redkih rastišč te cvetlice je v vasi Brezovica na Bizeljskem.

V vasi Gregovce, ob reki Sotli, malo pred naseljem Bizeljsko, se nahaja tudi najdebelejši hrast v Sloveniji. Na domačiji pri Nuječevih raste to mogočno drevo, ki meri v višino 27 metrov, obseg ima 7,2 metra , mogočna krošnja pa meri v obsegu kar 50 metrov. Star naj bi bil preko štiristo let in si ga je res vredno ogledati.

Če želite preživeti en lep dan v neokrnjeni naravi, med vinogradi, v pristnem podeželskem okolju, vas vabimo, da obiščete Bizeljsko. Naužili se boste čistega zraka, umirili duha in v raziskovanju naravnih in kulturnih znamenitosti tega koščka Slovenije obogatili svoje znanje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja