fbpx

Blejski vintgar očara vsakega obiskovalca z brzicami in tolmuni

Bled nedvomno velja za enega najbolj simpatičnih in privlačnih slovenskih krajev. Da je eden izmed prvakov slovenskega turizma, vedo tudi izven naših meja, saj se Blejsko jezero, Blejski grad in znameniti otoček sredi jezera, znajdejo na vedno več seznamih najbolj priljubljenih turističnih točk v Evropi. Med temi točkami pa se znajde tudi znameniti Blejski vintgar, kamor se odpravimo danes.

Za začetek se ustavimo kar na sami besedi »vintgar«. Vintgar izvira iz nemške besede Weingarten, kar v slovenščini pomeni vinograd, saj je blejski okoliš menda nekoč bil obdan z vinogradi. Spet druga razlaga besede je povezana z obliko soteske, ki spominja na vinski kozarec: ožja obliko poti s hitrim gorskim potokom na dnu in obdan z navpičnimi visokimi kamnitimi stenami hribov. Kozarec torej. A pot skozi sotesko je več kot to.

Soteska Blejski vintgar leži v neposredni bližini Gorij med hriboma Hom in Boršt in je od Bleda oddaljen približno 4 kilometre. Izdolbla jo je reka Radovna in je prehodna šele od leta 1891, ko sta jo slavnostno odkrila tedanji župan Jakob Žumer in fotograf Benedikt Lergetporer. Kljub slavnostni otvoritvi pa še ni bila nared za turistične oglede. Prvi turisti so to pot prehodili šele dve leti za tem, ko so z velikimi napori na 1600 metrov dolgi proti zgradili več kot 500 metrov mostov in galerij. Soteska, katere ponekod 250 metrov visoka struga se je začela oblikovati že v ledeni dobi, v svoji naravni obliki namreč ni bila prehodna. Le kako bi bila, saj se je skozi tisočletja izoblikovala na tri načine: z epigenezo (vrezovanje v lastne nasutine jezera), z antecendenco (vrezovanje v dvigajočo se skalno gmoto) in z zadenjsko erozijo.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Alenka Šolar, Blaž Vogelnik, Brenko Dare, Daniel Daniel, Helena Murgelj, Natalija Gorše, Tea Negode, Tjaša Albreht

Brzice, tolmuni, skoki, draslje in še bi se dalo naštevati. Med naravnimi znamenitostmi, ki jih nudi Blejski vintgar nudi, se obiskovalec lahko le čudi. Ob mojem prvem obisku sem ostala brez besed. Toliko barv, toliko lepote na enem mestu, toliko zvokov … Sotesko zaznamujejo zelo strme in navpične stene, ki so v povprečju visoke med 50 in 100 metri. Pobočja ponekod segajo še 100 metrov višje, tako da je kanjonska soteska ponekod obdana s stenami, ki segajo v višino skoraj četrt kilometra. Obiskovalec tako hodi dobesedno skozi hodnik z visokimi stenami, a na tleh ni ploščic, temveč teče deroča reka. Ta reka dobesedno pleše in skače prek pragov v brzicah, tako pa nastajajo tudi čudoviti zvoki ter hkrati najrazličnejše erozijske oblike. Ponekod reka zapleše celo v vrtincu in takrat s sabo nosi pesek, grušč in manjše skale. Območje soteske je sestavljeno tudi s prepustnimi karbonatnimi kamninami, tako smo priča tudi tako imenovani koroziji. Kar pa ni nad zemljo, je skrito pod njo in če gre verjeti govoricam, bi se menda skozi leta naj celo izoblikovala podzemna jama.

Podatka o jami, ki naj bi jo skrival Blejski vintgar, nisem mogla preveriti, sem se pa ob koncu poti lahko na lastne oči prepričala, da obstaja slap, ki vzame dih. Pot se namreč konča z znamenitim slapom Šum. Okoli 15 metrov visok slap je eden redkih slovenskih rečnih slapov. Pohvali se lahko z močnim pretokom, obiskovalci pa se pod slapom lahko osvežijo, namakajo noge ali celo kopajo. Nekateri celo odložijo svoje odeje in si privoščijo sončenje, večina se jih okrepča v baru, ki je tik ob slapu, skoraj vsak pa se odpravi po stopnicah navzdol in preko mostu do razgledne točke, kjer je razgled na slap dobesedno magičen.

Blejski vintgar pa ne najde le naravnih znamenitosti, temveč tudi nekatere, ki so nastale izpod pridnih rok. Med temi je nedvomno najbolj poznan kamniti most bohinjske železnice, ki letos praznuje že 112. rojstni dan.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

In kako pridemo do tja? Soteska je dostopna z dveh strani, in sicer z zahodne in vzhodne. Če se bomo odpravili z zahodne strani, se, ko pridemo do Bleda, držimo table Blejski vintgar in čez 4 kilometre dosežemo dobro označeno parkirišče, ki nas od vhoda loči le nekaj 100 metrov, če pa do soteske dostopamo z vzhoda, pa nas vožnja vodi po makadamski poti, a v Blejski vintgar vstopimo na točki, ki je v neposredni bližini največje znamenitosti Blejskega vintgarja, to je slap šum. Več kot tri četrtine obiskovalcev v sotesko vstopi z zahodne strani, se poda do osupljivega slapu Šum in se nato po isti poti vrne do štartne točke.

Ob vstopu v Blejski vintgar obiskovalci ne plačajo klasične vstopnine, temveč prispevek za obnavljanje, ki za odraslo osebo znaša okrogli 5 EUR, otroci do 6 let plačajo zgolj 0,80 EUR, otroci od 6 do 15 let pa 2,5 EUR. V kolikor se v  sotesko poda 10 ali več dijakov ali študentov, je cena na osebo 3 EUR, za enako veliko skupino odraslih pa je cena na osebo 4 EUR. Posebnega popusta v višini 10 % so deležni obiskovalci ob predložitvi kartice Gost Bohinja, plačilo pa je možno le z gotovino. Kljub temu da je proga zelo lahka, ni primerna za otroške in invalidske vozičke, saj vodi vzporedno ob bučni in kristalno čisti reki Radovni in je tam, kjer ni lesene proge, ponekod blatna in spolzka, ampak kljub temu čudovita in vabi od maja do oktobra med 8:00 in 19:00. Vrhunec »sezone« je, kot skoraj povsod, v poletnih mesecih, ko se obiskovalci ne pridejo le naužit čudovite narave, temveč tudi hladit, saj je soteska dobesedno oaza osvežitve v vročih dneh.

Po zadnjih podatkih Soteska Vintgar sodi med najbolj obiskane naravne znamenitosti Slovenije, ki jo letno obišče več kot 300.000 obiskovalcev, zato pogosto prihaja do prometnih zamaškov. Prometna ureditev v okolici (še) ni prilagojena tako množičnemu obisku, a se okoliške občine trudijo najti rešitev. Dejstvo je, da bo obiskovalcev s časom še več, zato bi bila rešitev prometne problematike več kot dobrodošla. Če se boste torej odpravili na izlet v Blejski Vintgar, si ne obujte le športne obutve, temveč prištejte še morebiten daljši čas vožnje pot in morebitno gnečo med samim obiskov. Saj veste: vse, kar je lepo, pritegne in Blejski Vintgar je, vsaj po mojem mnenju, eden največjih biserov, kar jih Slovenija premore.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja