Bohinjsko jezero je oaza lepote v osrčju zelenih gora

V Sloveniji je mnogo lepih krajev, eno izmed najlepših pa je Bohinjsko jezero, ki je kljub turizmu še vedno ohranilo svoj divji in pristni čar. V poletni pripeki, ko je drugje še v senci vroče,  najbolj prija prijetna senca ob jezeru in osvežitev v jezerski vodi. Sprostitev pa nam prinese že pogled na zelenkasto gladino jezera, ki jo obdajajo z gozdovi porasla strma pobočja.

»Že zeleni dolina in iz nje leze po gorskih pobočjih svetlo zeleni soj više in više… Prevzet in kot v snu stojiš srečen in strmiš: pobočja odeva majsko zelenje, vse gore so v svatovskem krasu. Tedaj pojdi z menoj in daj, da te vodim. V bohinjskem predgorju bi ti rad pokazal vso to lepoto!« je pred 100 leti čudovito pokrajino Bohinja opisal Julius Kugy.

Bohinjsko jezero leži v zavetju Julijskih Alp in je del Triglavskega narodnega parka. Po velikosti ga sicer prekašata umetno Ptujsko jezero in ko je polno, presihajoče Cerkniško jezero, a Bohinjsko jezero je najbolj obsežno naravno in stalno v Sloveniji. Razteza se od Ribčevega Laza do Ukanca in je dolgo 4,1 km in široko 1,2 km, v globino pa seže do 40 metrov.  Vanj se steka Savica, iz njega pa odteka Jezernica, ki se že po manj kot 100 metrih skupaj s pritekajočo Mostnico tvori Savo Bohinjko.  

Bohinjsko jezero obiščemo po cesti iz Bohinjske Bistrice. Čudovito naravo Bohinja bomo še lepše doživeli in obenem prispevali k varovanju lepot, če parkiramo že v Bohinjski Bistrici ali se do tja pripeljemo z vlakom in se po kolesarski poti odpeljemo do jezera. Kolesarska pot od Bohinjske Bistrice do Ribčevega Laza je speljana po trasi ozkotirne železnice iz prve svetovne vojne. Krožna pot je nato speljana mimo Stare Fužine do Srednje vasi in se vrne do Bohinjske Bistrice. Kolesa si lahko tudi izposodimo.

Parkiranje ob Bohinjskem jezeru je dovoljeno le na označenih plačljivih parkiriščih. Cesta pelje ob južni obali jezera od Ribčevega Laza do izhodišča za Slap Savica. Čeprav ob jezeru na nekaterih izogibališčih ni posebej navedeno, da parkiranje ni dovoljeno, pa imejmo v mislih, da nas na neoznačenih mestih lahko doleti kazen za nepravilno parkiranje. Tako smo poleti pred kampom Zlatorog naleteli na precejšnjo kolono parkiranih vozil ob cesti, ki so kmalu vsa dobila nalepko redarske službe.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Matic Flajs, Mateja Tedeško, Katja Šalehar, Nika Krenk, Darja Tivold, Aleš Kravos Photo Journey, Petra Nastran, Igor Gracer, Jani Orehek

Bohinjsko jezero nas z najbolj značilno podobo pričaka že ob samem prihodu, v Ribčevem Lazu na jugovzhodni strani jezera. To je cerkev Sv. Janeza Krstnika poleg mosta čez Jezernico, ki izteka iz jezera. Cerkev Sv. Janeza Krstnika je ena od štirih podružničnih cerkva Župnije Srednja vas v Bohinju. Zgradili so jo verjetno že pred letom 1300 in je ena najstarejših cerkva na Slovenskem. Odlikuje jo preplet arhitekturnih slogov, saj so jo postavili v romanskem slogu, okoli leta 1500 pa so cerkev obokali, s čimer se v njej prepletata romanski  in gotski stil. Ogledati si jo moramo tudi zaradi znamenitih fresk na zunanji strani cerkve.  Freske sestavlja trojna podoba sv. Krištofa, ki so jih naslikali  v treh različnih časovnih obdobjih. Najstarejša podoba sega v leta okoli 1300, na njej pa ob natančnejšem opazovanju vidimo ribo faroniko, pol ribo pol žensko s krono na glavi, poleg nje pa figuro rudarja ali rudarskega škrata. Druga slika sv. Krištofa je naslikana v naravni velikosti okoli leta 1400. Na tej sliki svetnik stoji v vodi, polni rib in na desni rami nosi  Jezuščka. Tretja podoba sv. Krištofa je bila naslikana v 16. stoletju, na kateri se svetnik opira na palico brodnika in nosi otroka, ki naj bi bil po ljudski modrosti težji kot svet. Poleg teh treh starih fresk je na prošnjo Bohinjcev leta 1894 slikar Matej Koželj narisal še eno podobo sv. Krištofa, ki je najbolj všeč turistom.

Po sprehajalni poti od Ribčevega Laza po vzhodni obali pridemo do naslednjega najbolj fotografiranega prizora, ki promovira Bohinjsko jezero – bukve ob obali jezera. Bukev, ki so jo posadili po drugi svetovni vojni in je zaslovela zaradi svoje fotogenične lege, pa zdaj žal propada. Številni obiskovalci so vanjo zarezovali začetnice imen, zaradi česar so se v njej naselile glive in je pričela propadati, zato so jo v letu 2017 hoteli posekali. K sreči so se številni ljudje uprli, zato so ji prizanesli, ob njej pa so posadili sadna drevesa.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Bohinjsko jezero lahko tudi v celoti obhodimo, saj vodi pešpot ob celotni obali jezera. Celotna pešpot je dolga 11,5 km, lahko pa se seveda odločimo za sprehod le na nekaterih delih poti. Pot je primerna tudi za družine z manjšimi otroki, saj je urejena in večinoma speljana po ravnem. Ob južni strani jezera je speljana po nekdanji trasi ozkotirne železnice iz prve svetovne vojne, po severni pa vodi del poti po kolovozu, del pa po stezi, zato je za ta del priporočljiva pohodna obutev.

Posebej otrokom je namenjena Zlatorogova pravljična dežela v Ukancu. Po njej je speljana pravljična pot čez travnike, skozi gozd in ob vodi. Po poti se lahko z otroki odpravimo sami, ali pa nas po poti vodi knjižica. Knjižico za 2 EUR z navodili, zemljevidi, pravljicami in prostorom za štampiljke, ki jih dobimo ob poti, lahko kupimo v TIC-u v Ribčevem Lazu, v Turizmu v Bohinjski Bistrici in piceriji v Ukancu. Šolske skupine pa po poti spremlja vodnik.

Bohinjsko jezero si lahko ogledamo tudi z ladjice. Po jezeru pljujeta kar dve in sicer ladja Bohinj in ladja Zlatorog. Ladja Bohinj vozi od aprila do septembra po voznem redu. Ladja vozi od Ribčevega Laza do Ukanca, cena enosmerne vožnje za odrasle je 9 € in povratne 10,5. Otroke od 6 do 14 pa prepeljejo po ceni 6,5 in povratni 7,5 €. Za skupine in družine pa veljajo nekoliko nižje cene. Prevoz je voden in na njem izvemo zanimivosti o jezeru in znamenitostih ob njej. Ko smo se peljali z družino,  je prijazni kapitan celo dovolil sinu prevzeti krmilo. Zanimivo pa je, da je ladja po Bohinjskem jezeru vozila že ob začetku 20. stoletja.

Poleti Bohinjsko jezero privablja ne samo zaradi lepote, ampak tudi hladnejših temperatur kot v drugih delih Slovenije. Zato je tedaj precej obiskan kamp Zlatorog na  zahodnem delu jezera. Poleg njega je prostorno parkirišče tudi za ostale obiskovalce.

Ko obiščemo Bohinjsko jezero je skorajda obvezen tudi obisk slapa Savice, enega najbolj znanih slapov v Sloveniji. Z gondolo se lahko vzpnemo na Vogel ali obiščemo katero izmed planin v okolici, posebno lepa pa so tudi korita Mostnice v bližini Stare Fužine.

One thought on “Bohinjsko jezero je oaza lepote v osrčju zelenih gora

  • 11. februar, 2018 at 20:05
    Permalink

    To so pa res prave lepote. Zelo me to mika in komaj čakam, da bo bolj toplo za ogled lepot Slovenije.

    Reply

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja