fbpx

Bohor je planinsko raziskovanje po številnih razvejanih poteh očarljivega tisočaka

Tokrat vam predstavljamo idejo za prijeten potep v lepem vremenu, to je Bohor, najbolj vzhodno ležeč tisočak v Posavskem hribovju. Zapeljite se enega izmed izhodišč in si privoščite raziskovanje skozi pestri rastlinski svet, ki vam spomladi in jeseni nariše pravljične poglede. Bohor je prepleten s številnimi planinskimi potmi na 6 različnih vrhov. Najvišjega izmed njih predstavlja Veliki Javornik (1024 mnm), povzpnete se pa lahko tudi na vrhove Vetrnik, Oslica, Bredič, Kozjak in Hom.

Na Veliki Javornik, ki je hkrati tudi najbolj priljubljen izmed njih, se je mogoče povzpeti iz različnih smeri, le nekaj možnih izhodišč je iz Lesičnega, Podsrede, Planine pri Sevnici, ena najpogostejših izhodišč pa predstavlja zaselek Jablance severozahodno od Senovega. Sama sem se odločila za pot iz Jablanc do znane koče na Bohorju in naprej do najvišjega vrhu. Odpravila sem se po najboljši poti za Jablance in sicer sem dolenjsko avtocesto zapustila na izvozu Krško, do odcepa za Brestanico nadaljevala pot ob Savi in za mostom zavila na desno. Od tam sem se zapeljala naprej do Senovega, kjer so me table za Bohor usmerile na levo. Sledila sem Dovškemu potoku do odcepa za Jablance in se nato usmerila levo navzgor. Svoj avtomobil sem parkirala na urejenem parkirišču, kjer sem opazila tudi informativno tablo za Pot štirih slapov. Slednja je primerna za celodnevni izlet in nas popelje v prekrasen svet slapov. Pot je primerna za tiste, ki so pripravljeni na malo plezanja in so primerno opremljeni, saj nas že na začetku poti do prvega slapu Bojanca čaka nekaj železnih skob. Grapa se čez skalne skoke vedno bolj zapira in po slabih dvajsetih minutah prispemo do prvega slapu, ki pada v globino 14,8 metrov. Prečkamo travnik in se povzpnemo do naslednje grape, nato pa se začnemo spuščati. Med spustom lahko opazimo tudi izrazito skalno iglo, ko pa prispemo do soteske Blanščice, lahko že opazimo slap Pekel, ki pa je večstopenjski. Najdaljši del namreč meri kar 22 metrov. Mimo vasi Puste Ložice nato prispemo do sedemmetrskega slapu Ubijavnik, nad katerim se nahaja tudi čudovit tolmun, ki nastaja iz 2,5 metrskega slapišča. Od tam nadaljujemo mimo Dobrove do zadnjega slapu, Bojavnik, ki je visok med 18 in 20 metri. Enkratna ideja za čudovit izlet in občudovanje slapov, a priporočam, da se nanj odpravite v suhem vremenu, saj je pot med deževjem spolzka.

Bohor

Na parkirišču se torej usmerimo desno navkreber v smeri lahko označene poti do koče na Bohorju. Po nekajminutni hoji nas markacija usmeri desno v gozd na strmo peš pot. Nekaj minut se vzpenjamo, prečkamo leseno ograjo, ko pa pridemo iz gozda, se usmerimo na levo. Nadaljujemo naprej čez travnik ob njivah in prispemo na asfaltirano cesto, kjer bomo ob levi strani ceste lahko opazili kapelico. Od tu je pot bolje označena, saj nas markacija za kapelico že usmeri nazaj v gozd. Nadaljujemo po široki cesti do krajšega travnika, ki ga prečkamo, nato pa se usmerimo naprej po poti ob travnatem pobočju. Ponovno prispemo do asfaltirane ceste, kjer nadaljujemo levo, vse do koče na Bohorju, ki jo od parkirišča dosežemo po slabi uri hoje.

Za tiste, ki bi se radi odpravili le do koče, si lahko za izhodišče izberete tudi Lesično, do katerega se iz avtoceste po izvozu za Dramlje usmerimo preko Šentjurja za Lesično. Ko prispemo do naselja Lesično, parkiramo ob začetku poti pri mostu, od koder bomo po lahki označeni poti do vrha koče potrebovali slabi dve uri.

Planinska koča na Bohorju je bila v lanskem letu ena izmed kandidatk za naj planinsko kočo na tekmovanju, ki ga je organiziral siol.net. Na tem mestu je leta 1939 stala koča, ki je bila v lasti lovskega društva Bohor, to pa so jo kasneje, zaradi strahu pred naselitvijo sovražnikov, borci Kozjanske čete požgali. Na temeljih požgane koče so kasneje člani Planinskega društva Bohor zgradili povsem novo kočo, ki je bila za finančnih ovir dokončno zgrajena šele leta 1994.  Koča, ki vam ponuja tudi raznovrstne tople malice, je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih. V dveh gostinskih prostorih je notri na voljo 90 sedežev, zunaj pred kočo pa še dodatnih 100. Ob lepem vremenu je zunaj prijetno posedeti tudi ob lesenem kozolcu in vrtnem kaminu za peko, ki ga je možno ob predhodni najavi za zaključene družbe tudi najeti. V koči je možno tudi prenočevanje v petih manjših spalnicah, saj je na voljo 20 ležišč.

Bohor

Za tiste, ki ne zmorejo toliko hoje, je do koče na Bohorju možno priti tudi z avtomobilom. Ker se nahaja na nadmorski višini 896 metrov, je razgled z nje možen le jug in zahod, z ostalih strani pa ga ovira gozd. Na jugu razgled seže vse do Senovške doline, dela Brestanice, in številnih travnikov v smeri proti Koprivnici in Bizeljskim goricam, medtem kot nam zahod ponuja razglede do poraščenega hrbta Bohorja, kjer se med drugim nahaja tudi najvišji vrh, Veliki Javornik. Če si želite še lepšega razgleda na okolico, vam priporočam, da se sprehodite še nadaljnjih 10 minut do Petrove skale, kjer se nahaja tudi manjše naravno okno.

Po krajšem odmoru sem se odpravila naprej po cesti in svojo pot nadaljevala po cesti v smeri Lisce (6 h), Javornika (45 minut) in Koprivnika (20 minut). Že po nekaj minutah hoje nas cesta pripelje na razpotje, kjer lahko levo nadaljujemo k prej omenjenemu naravnemu oknu, mi pa nadaljujemo naravnost po cesti. Že po nekaj minutah opazimo razpotje, kje se desno odcepi pot za Koprivnik, naravnost pa se nadaljuje direktna pot v smeri Velikega Javornika. Začnemo se vzpenjati po kolovozu, ki se spremeni v široko pot, po kateri nadaljujemo na vrh Koprivnika (984 metrov). Tu nas še pričaka simpatična tabla na drevesu, na kateri piše: »Za Javornik se sam odloči, dobimo se pa v koči.« Tu na razpotju za doseg Javornika nadaljujemo po slabši gozdi cesti v smeri Velikega Javornika in Lisce. Po nekaj minutah ponovno prispemo do razpotja, kjer nadaljujemo naprej po kolovozu rahlo na desno ter nas pot po zmernem vzponu pripelje na vrh. Tam nas na 1023 metrih nadmorske višine pričaka bel betonski steber. Na travnatem vrhu lahko v bližini vpisne skrinjice opazimo tudi lovsko opazovalnico, ki je od stebra oddaljena približno 30 metrov. Sam vrh nam ne ponuja ravno najlepših razgledov, saj nam pogled zastira strnjen gozd, a jih odtehtajo številni vmesni pogledi na dolino.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja