fbpx

Gorjanci so zeleno hribovje, ki skrivajo mnogo naravnih in zgodovinskih biserov

Če še niste, vam predlagamo, da obiščete Dolenjsko. Dolenjska je najbolj jugovzhodna pokrajina Slovenije, ki se ponaša z nešteto lepotami, znamenitostmi in predvsem pristno, zeleno naravo. Kaj boste na Dolenjskem obiskali, je vaša izbira, krajev, ki so vredni obiska pa precej, zato odločitev najbrž ne bo ravno lahka.

Lahko si ogledate kakšen grad, ki jih je na Dolenjskem kar precej, naj omenimo samo dva. Grad Otočec, edini grad na slovenskem, ki stoji na otoku, s prečudovito okolico z drevesi vseh vrst ali pa grad Turjak, zanimiv grad z okroglimi stolpi in zanimivo zgodovino.

Poleg gradov bogatijo Dolenjsko tudi griči in hribovja, na gosto posejani z vinogradi, v katerih rastejo žlahtne sorte trt, od modre frankinje, žametne črnine, kraljevine…najbolj znano vino tega območja pa je vsekakor cviček, vino pridelano iz belih in temnih sort grozdja, z rahlo kiselkastim okusom in nizko vsebnostjo alkohola.

Občudujemo pa lahko tudi vrsto naravnih lepot, od prelepih zelenih rek, katerih kraljica je reka Krka, prelepa reka, ki od izvira do izliva v reko Savo teče po Sloveniji in je zaradi svoje lepote in bogastva rib (v njej živi okoli 52 vrst različnih rib) vključena v varovana območja Natura 2000. Potem so tu še podzemne kraške jame, primer Podpeška jama, ki je dolga več kot štiri kilometre in je zato najdaljša Dolenjska podzemna jama,  Kostanjeviška jama, poznana po zanimivih kapnikih čudovitih oblik… in vrelcev tople vode, ob katerih so zrastla zdravilišča( Šmarješke Toplice, Dolenjske Toplice, Čatež).

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Darko Jakovac, Joško Šimic, Maja Turk, Maj Kerin Colnarič, Mojca Kozlevčar, Rudolf Habsburg.

Najbolj impozantna naravna lepota, katere dobršen del sega tudi na območje Dolenjske, pa so Gorjanci.

Gorjanci so čudovito zeleno, obsežno hribovje, po katerem poteka tudi meja z našo južno sosedo Hrvaško. Sleme Gorjancev, ki meri po dolžini nekaj več kot štirideset kilometrov se v vsej svoji dolžini spušča in zopet dviga. Gorjanci imajo najvišji vrh, to je Trdinov vrh, ki je bil in je še vedno kamen spotike med našo in sosednjo državo. V višino meri 1178 metrov nadmorske višine in je med pohodniki znan pohodniški cilj.

Večji del  Gorjancev je poraščen z bukovimi gozdovi, se pa na njegovem območju nahajata tudi dva  prava pragozdova in sicer eden pod Trdinovim vrhom in eden na območju Ravne gore. Tudi sicer so gozdovi pod Gorjanci zelo gosto poraščeni, zato, če niste vešči hoje po gozdovih in vsaj približno ne poznate poti, raje ne hodite po neznanih, nemarkiranih poteh, kajti kaj hitro se lahko izgubite med mogočnimi drevesi in grmičevjem.

Gorjanci imajo številne pohodniške poti, na katerih lahko občudujemo čudovite gozdove, številne znamenitosti in imamo z njih krasne razglede po Dolenjski, Posavju in če smo na vrhu Gorjancev, tudi na sosednjo Hrvaško pokrajino.

Pot, ki smo si jo izbrali mi, je bila ena krajših in je šla od Kostanjevice na Krki do Javorovice, kjer stoji spomenik padlim borcem Cankarjeve brigade in kjer je vsako leto za praznik dela,  1. maja,  proslava v počastitev spomina na padle vojake. Takrat se zbere na Javorovici tudi več tisoč ljudi. Prisotni so predstavniki borčevskih organizacij in predstavniki vlade ter vojaki slovenske vojske. Govorom in kulturnemu programu sledi druženje ljudi, ki pridejo od vsepovsod. Nekateri se pripeljejo z avtobusi, nekateri z avti, vsako leto pride tudi kakšna skupina na konjih, veliko ljudi pa pride peš, bodisi iz smeri Kostanjevice na Krki, bodisi s strani Novega mesta, od koder je pot do Javorovice sicer malo daljša, a prav tako lepa in speljana po gozdovih, kjer se nadihamo čistega zraka in spočijemo oči na zelenju, ki nas obdaja.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Če se boste odpravili na Javorovico iz smeri Kostanjevice na Krki, kot smo se mi, avto parkirajte na brezplačnem parkirišču ob Kostanjeviškem gradu oziroma kostanjeviškem samostanu. Nato se odpravite proti gozdu in vseskozi sledite markacijam in se ne oddaljujte od glavne poti, da ne zaidete. Pot ni preveč težka, razen tega, da se vseskozi ponekod rahlo, drugje pa malo bolj strmo vzpenja. Od izhodišča v Kostanjevici do Javorovice boste potrebovali dobri dve uri zmerne hoje. Ko pridete na vrh boste pred sabo zagledali grobnico, postavljeno v spomin padlim partizanom, spodaj na trati pa spomenik, obeležje in opomin na grozovite dogodke izpred nekaj več kot sedemdeset let. Z jase se vam razprostira čudovit pogled na okoliško hribovje Gorjancev in podeželski svet v dolini.

Ko se vračate po isti poti, lahko na približno pol poti ob dobro vidni markaciji zavijete levo in se napotite še do Dolenjskega ali Novega Lurda. Tam se sredi gozda nahaja Kapela Lurške Matere Božje, v okolju, ki je skoraj identično tistemu v francoskem Lurdu. Cerkvica namreč stoji ob skalni votlini, ob kateri teče tudi bistri potoček.

Dolenjski Lurd, ki je le eden izmed mnogih svetišč in kapel, ki so postavljeni v čast Mariji Lurški na Slovenskem, je menda edina cerkvica v Sloveniji, ki ima odprta vrata prav vse dni v letu. Postavljena je bila leta 1908, ko je takratni šentjernejski kaplan Leopold Kolbezen šel na obisk k bolniku v vas Rakovnik pod Gorjanci. Ko je šel po gozdni potki, ki vodi od Kostanjevice do samostana Pleterje, je opazil skalno votlino, ob kateri je žuborel potoček. Kraj se mu je zdel zelo podoben tistemu v Pirenejih v Franciji, kjer je »pravi« Lurd. Ker so prav tega leta praznovali petdeset let od Marijinih prikazovanj v Lurdu, so se odločili, da na  tem mestu postavijo podobo Brezmadežne, ki še danes stoji tam. Kasneje, leta 1912, so na mestu zgradili še cerkvico, v kateri se vsako leto ob Marijinem prazniku in tudi drugače zbere množica romarjev.

Ko si ogledate skromno, a lično urejeno notranjost cerkvice, se lahko odpočijete na klopcah ob cerkvici in se odžejate z bistro vodo iz studenčka, nato pa se počasi, polni prelepih vtisov in notranjega zadovoljstva odpravite po gozdni poti do doline.

Ko ste že v tem koncu Slovenije, si lahko ogledate še samostan Pleterje, kjer lahko kupite tudi popolnoma naravne zdravilne izdelke in Muzej na prostem, ki je par korakov stran in kjer lahko vidite podobo podeželske vasi z lesenimi hišami, kritimi s slamo in drugimi objekti, značilnimi za obdobje začetka devetnajstega stoletja.

Pohodniških poti, ki jih nudijo Gorjanci je še zelo veliko in na vsaki boste lahko občudovali bodisi prelepo, neokrnjeno naravo, dolenjske vinograde in sadovnjake ali pa obiskali kakšen skrit, zanimiv kotiček. Ja, če želite napolniti pljuča s čistim zrakom, spočiti oči na neokrnjeni naravi in napolniti dušo z lepotami podeželskega sveta, potem so Gorjanci prava izbira.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja