fbpx

Gornji Grad je znan po zgornje-savinjskem želodcu

V Sloveniji imamo izjemno veliko naselij, vsako pa se identificira s svojimi posebnostmi. Vsak krajan je ponosen, da je del svojega kraja, in da lahko prebiva tam. Eno od trenutno zabeleženih 6035 naselij je tudi Gornji Grad.

Gornji grad predstavlja naselje v Zgornji Svinjski dolini, ki obsega zgornji del Zadrečke doline, Menino planino na jugu in Rogaševo skupino na severu. Čez naselje teče reka Dreta in potok Šokatnica, od Ljubljane pa je Gornji Grad oddaljen približno 50 km, kar vam, če se odpravljate iz Ljubljane do Gornjega Gradu, vzame približno od 30 do 45 minut vožnje. Danes naselje predstavlja turistično in zgodovinsko točko. Krajani enkrat na leto v mesecu juliju priredijo čebelarski praznik, znan pa je Gornji Grad predvsem po romanjih v Novo Štifto.

Občina Gornji Grad obsega Menino planino, nekaj vasi predgorja Kamniško–Savinjskih Alp in nekatere osamljene kmetije, ki se nahajajo na nadmorski višini od 400 do 900 metrov. V občini imajo tudi štiri najvišje vrhove:

  • Najvišji je Veliki Rogatec ali Mrtvi menih, ki se nahaja na 1557 metrov nadmorske višine in leži v Kamniško–Savinjskih Alpah. Spomladi ljudje radi zahajajo sem zaradi raznolikosti planinskih rož, v jeseni pa zaradi rdeče obarvanosti gozda. Z Gornjega Grada poteka markirana pot do vrha, na samem vrhu pa je prelepa razgledna točka. Na severu se razprostirajo Kamniško–Savinjske Alpe, na jugu pa Menina planina, Celjska kotlina in Golte.
  • Drugi najvišji vrh je Menina planina na 1508 metrov nadmorske višine, sledita pa še Kašna planina na 1435 metrih in Lepenatka na 1422 metrih nadmorske višine.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Lea Remic Photography.

Začetki kraja segajo že v dobo Rimljanov. O prisotnosti Rimljanov priča najdba o poznoantičnega novca in daritvenega kamna, ki so ga imeli vojaki, da so častili boga Mitra. Pisno pa se prvič omenja okoli leta 1140, ko je bil ustanovljen benediktinski samostan Gornji Grad.

Samostan so imeli nekaj časa v lasti Celjski grofje, v njihovi dobi je imel trške pravice. Po smrti zadnjega grofa Ulrika Celjskega leta 1456 pa se je končala vladavina grofov Celjskih. Nato se je zgodovina samostana zaustavila zaradi spora med papežem in menihi, ki so želeli prevzeti samostan. Ko je ustanovljena Ljubljanska nadškofija leta 1461, benediktinski samostan pripade njej. Ljubljanska nadškofija ga ima pod oblastjo vse do turških vpadov leta 1471, ko je bil samostan skoraj popolnoma porušen. Leta 1512 je škof Ravbar dal prenoviti samostan, vendar ga je prenovil v škofijski dvorec, ki je služil kot poletna rezidenca za škofe. Dvorec je bil med drugo svetovno vojno žal porušen.

Ob dvorcu pa je nastala nova cerkev na pobudo takratnega oblastnika škofa Ernesta Attemsa. Staro cerkev je dal podreti, zgradil pa je novo prostorno baročno stavbo. V njegovem času je katedrala veljala za eno izmed najlepših stavb v Sloveniji, saj je vsebovala številne freske in kamnite oboke.

Gornji Grad je dobil status mesta leta 1928, vendar ga je pozneje tudi izgubil. V mestu je postavljena tudi cerkev iz 12. stoletja, ki je bila del samostana, preden je ta nehal s svojim delovanjem. Cerkev je bila večkrat prezidana in prenovljena, ob koncu srednjega veka pa je bila dodeljena ljubljanski škofiji in je tedaj pripadla dvorcu, ki ga je zgradil škof Ernest Attems.

Znamenitost kraja predstavlja tudi cerkev svetega Mohorja in Fortunata, ki predstavlja bivšo sosotolico ljubljanski stolici. Nastala je leta 1700 po zaslugi Krištofa Herbersteina. Ljubljanska stolica je veljala za največjo v Sloveniji, z najvišjo kupolo, zgrajena pa je bila med leti 1757–1763.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Danes je v Gornjem Gradu pomembna predvsem romarska pot k Mariji zvezdi v Novi Štifti. Cerkev je bila zgrajena leta 1560. Prav tako pa se v mestu nahaja še etnološki muzej Štekl, ki je zanimiv za ogled.

Kulinarična zanimivost Gornjega Grada pa predstavlja zgornje-savinjski želodec, suhomesnati proizvod.

Poleg vseh naštetih značilnost pa je bilo v Gornjem Gradu nekaj zanimivih osebnosti. Izstopata predvsem škof Tomaž Hren in Benedikt Kuripečič. Tomaž Hren je bil ljubljanski škof, ki je leta 1630 umrl v Gornjem Gradu. Benedikt Kuripečič pa je bil najbolj znan Gornjegrajčan in potopisec. Njegovo najpomembnejše delo je, ko je potoval z diplomati cesarja Ferdinanda I. v Turčijo. Njegov potopis je takrat predstavljal najstarejši potopis po Balkani, takrat neznani deželi. Doprinesel pa je takrat tudi pomembne zgodovinske, zemljepisne in etnografske podatke.

Gornji Grad se je v 18. stoletju poskušal industrializirati in doseči razvoj gospodarstva. Poskusi industrializacije žal niso bili uspešni zaradi prevelike razslojenosti prebivalstva in zadolženosti mesta. Kasneje v 19. stoletju se je Gornji Grad postavil na noge. Takrat je zaživelo kmetijstvo in lesna industrija, ki zaznamujeta kraj še danes.

V 20. stoletju Gornji Grad izgleda razvojno obetaven. Po zaslugi kralja Aleksandra dobi mestne pravice, čez nekaj let pa postane politično in kulturno središče Zgornje Savinjske doline.

V času druge svetovne vojne je mesto oblegano. Iz njega je izgnana duhovščina, napadena pa je bila graščina. Graščina je bila leta 1944 skoraj do potankosti porušena. Po koncu vojne zato potekajo obnovitvena dela. Leta 1975 so obnovili streho, od leta 1985 do 1990 pa še vse ostalo. Od leta 1997 so bile tako obnovljene tudi vse podružnice v Gornjem Gradu, od leta 1995 pa ima Gornji Grad tudi status občine.

Grb občine Gornji Grad sestavlja šestžarna zlata zvezda na rdečem ščitu, obdaja pa jo šest malih zvezd med kraki. Grafična podoba grba naj bi nastala med leti 1376, grb pa je bil prvič upodobljen leta 1450. Velika zvezda predstavlja Gornji Grad, male zvezde pa vse zaselke okoli njega.

Gornji Grad je zanimiv po svoji podobi in vseh značilnostih, ki se tam nahajajo. Vredno si je ogledati predvsem cerkev Marije zvezde, kamor vsako leto roma na stotine ljudi. Župnija Zagorje se tja odpravlja vsako leto 15. avgusta ob vsakem vremenu. Poleg cerkve je zanimiv je tudi dvorec, ki je včasih služil kot poletna rezidenca ljubljanskim škofom. Če se že nahajate v Gornjem Gradu, se lahko odpravite na Menino planino, ki predstavlja priljubljeno pohodniško točko ali pa na najvišji vrh v občini, Veliki Rogatec ali Mrtvi menih. V kolikor se boste podali na izlet v Gornji Grad nikar ne pozabite poskusiti njihovega tradicionalnega kulinaričnega izdelka zgornjesavinjskega želodca.

Za konec naj še poudarim, da je vsak kraj lep in, da je »domovina je v kraju, h kateremu je priklenjena duša.« – Voltaire

 

One thought on “Gornji Grad je znan po zgornje-savinjskem želodcu

  • 17. februar, 2019 at 18:08
    Permalink

    V Gornjem Gradu je društvo Transformator organiziralo že šest gledaliških festivalov Ne-festival. Ne-festival gledališča zatiranih je kreativno in izobraževalno srečanje ustvarjalcev, ki delujejo po metodah gledališča zatiranih v Sloveniji in tujini, pa tudi drugih ljubiteljev gledališča zatiranih. Osnovni namen druženja je povezovanje, izmenjava izkušenj, znanj in spretnosti.

    Ne-festival udeleženci soustvarjajo po principu skupnosti in aktivne participacije. To pomeni, da Kulturno umetniško društvo Transformator koordinira vse praktične elemente festivala (organizacija, vsebina, nastanitev, prehrana …), vsi udeleženci in obiskovalci pa Ne-festival aktivno soustvarjajo.

    Cilj Ne-festivala je preživeti štiri aktivne dni v okolici Gornjega Grada. Pomemben del predstavlja vključevanje gornjegraške lokalne skupnosti v nefestivalske aktivnosti in širjenje ter promocija metod gledališča zatiranih.

    In še, mimogrede, v vožnja z avtom iz Ljubljane v Gornji Grad traja vsaj 50 minut.

    Reply

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja