fbpx

Grad Kamen je nekdanje prebivališče junaka Lambergerja

Na Gorenjskem niso le dvatisočaki, Bled in Bohinj tisti kraji, ki privabljajo ljubitelje narave v ta čudovit del Slovenije. V teh krajih se najdejo tudi čudoviti zakladi kulturne dediščine, med katerimi pa morda izstopa grad Kamen, ki se nahaja ob vstopu v dolino Drage pri Begunjah na Gorenjskem. Danes je grad Kamen »dobro ohranjena« razvalina, ki je urejena in v njej lahko sami odkrivamo kulturno dediščino, opazimo pa lahko še dodobra ohranjen stolp.

Povsem verjetno je, da bi bil grad Kamen danes veliko manj znanj, če o njem nebi pisali pomembni pisatelji v slovenski zgodovini in na njem nebi živel vitez Gašper Lambergar, o katerem je spisana zelo znana ljudska pesem Pegam in Lambergar. Grad Kamen je omenjal tudi zelo pomemben človek slovenske zgodovine, Janez Vajkard Valvasor, ki je v svoji Slavi vojvodini Kranjski opisal to pomembno viteško borbo med Lambergarjem in češkim vitezom, katerega se je bala vsa Evropa, Pegamom. Valvasor pa grad Kamen omenja tudi v Kroniki grofov Celjskih, nekdanjih lastnikov Kamna. V tem delu Valvasor omenja smrt enega zadnjih grofo te znane slovenske rodbine, ko je ob padcu iz konja pri gradu umrl Herman III. Tudi lokacija gradu ni ravno takšna, da bi grad Kamen bil lahko bolj znanj, saj boste ob pogledu na zemlejvid in vožnji po cesti mislili, da boste prispeli na konec sveta in da vas v teh krajih lahko navdušijo le čudoviti vrhovi Karavank, vendar je za prepoznavnost doline Drage, kjer se nahaja grad, poskrbel najbolj znan slovenski glasbenik Slavko Avsenik, v njegovi skladbi – Tam kjer murke cveto, boste tako izvedeli za vse lepote te čudovite doline in če si boste še ogledali te čudovite razvaline gradu, si boste na koncu tudi sami zapeli »v to dolino zeleno me vleče tako kot v nobeno«.

Izlet na grad Kamen si lahko povsem prilagodimo našemu času, ki ga imamo na voljo in željam. Lahko je to čisto kratek postanek z avtom in hiter ogled in sprehod po razvalinah, v kolikor pa vas zanimajo vse podrobnosti gradu in njegova zgodovina, se lahko odpravite po Lambergarjevi tematski poti, ki pa vam bo vzela lahko tudi tri ure časa. Grad Kamen je lahko tudi le umesna postojanka našega sprehoda, saj nam dolina Draga ponuja veliko čudovite narave, od gradu pa se lahko podamo tudi naprej v karavanške vrhove, kjer nas pot najprej pripelje do Robleka, še enega znanega kraja, o katerem je pisam zgoraj omenjeni Avsenik.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Božo Mlakar, Brane Zupan, Damjana Lucky, Dušan Podrekar, Jure Križanec, Mojca Habe, Petra Stražar, Simon Trškan, Sonja Simonič.

Grad Kamen je kljub svoji oddaljenosti dostopen za prav vsakogar, saj se do njega lahko pripeljemo z avtom. Ko se iz Ljubljane vozimo proti Jesenicam, avtocesto zapustimo pri izvozu za kraj Radovljica. Ko zapustimo avtocesto sledimo oznakam za kraj Begunje na Gorenjskem, v Begunjah pot nadaljujemo naravnost skozi celotno vas, kot bi želeli po stari cesti priti do Tržiča. Ob koncu Begunj se cesta za Tržič odcepi ostro desno, mi pa pot nadaljujemo naravnost oziroma malo levo po malo ožji cesti, na križišču pa tudi že vidimo oznako grad Kamen. Cesta nas nato pripelej do parkirišča ob razvalinah gradu.

Za tiste z izrazito željo spoznavanja kulturne in naravne dediščine pa priporočam malo manj kot osem kilometrov dolgo tematsko Lambergarjevo pot. Pot je najbolj začeti pri gostilni Pri Joževcu oziroma gostilni Avsenik, rojstni hiši pesnika, ki je tako čudovito opisoval kraje po katerih boste nadaljevali pot. Prva postojanka na poti je arheološko najdišče Njivice, na tem mestu pod Jamarskim vrhom so arheologi našli ostanke naselja iz starejše železne dobe, ki se je v zgodovini pojavljalo nekje tisoč let pred našim štetjem. Ob poizkusni izkopavanjih gorenjskega muzeja, pa so bili odkriti tudi fragmenti keramike in živalskih kosti.  Ko zapustimo Njivice nas pot pripelje do Hudičevga gradiča. Hudičev gradič je svoje ime dobil po ljudksem verovanju, ki pravi, da so ljudje v to skalno utrdvo z zvijačo zazidali hudobneža, ki ni dovolil zidave gradu Kamen, sicer pa gre za obzidano 45 metrov dologo kraško jamo v steni Gač. Njegov izvor izvira iz 12. stoletja, verjetno pa je deloval kot opazovalnica ali začasno zatočišče gradu Kamen. Njegova posebnost je, da je zelo težko dostopen in brez vrat, kar je še dodaten razlog za ime, ki ga ima. Ne daleč stran od Hudičevega gradu, se nahaja najstarejši spomenik človeške dejavnosti v okolici Begunj – 14 metrov globoka, 16 metrov široka in približno 7 metrov visoka jama Zijalka. Zanjo je zelo verjetno, da so ljudje v njej živeli že v času mlajše kamene dobe, obstaja pa veliko najdb, ki potrjuje človeško prisotnost v tej jami v bronasti dobi, kar pomeni do 1850 let pred našim štetjem.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Naslednja točka na poti pa je že naš grad Kamen, katerega natančen vpis še sledi. Od gradu Kamen naprej se sprehodimo po celotni dolini Drage, katere vse lepote najlažje osvojit v že zgoraj omenjeni Avsenikovi pesmi. Na koncu doline Drage si lahko privoščite tudi daljši odmor in si privoščite kosilo v gostišču Draga, pot nato zavija nazaj proti kraju Begunje in nas vodi še mimo ene  znamenitosti, grobišča talcev v Dragi. Grobišče stoji na mestu v spomin jetnikov iz Begunjskih zaporov, ki so jih nacisti ubili med okupacijo ozemlja med letoma 1941 in 1942. V 11 skupnih grobovih je pokopanih 161 ubitih talcev in še 20 partizanov, ki so padli v borbi tu blizu v letih 1944 in 1945.  Ogledamo si spomeniški kompleks z nagrobniki v obliki prizem in kup talca, ki ga je zasnoval kipar Boris Kalin. Od tu naprej pa nas pot vodi le še nazaj do izhodiščne točke.

Grad Kamen ima bogato zgodovino, prvič pa se posredno v zapisih omenja od leta 1145. Prva prava omemba gradu pa se v virih najde leta 1263, takraš še kot castrum Lapis, šele leta 1350 pa kot vest cem Stain. Grad je bil takrat v lasti Ortenburžanov, natančneje Henrika III Ortenburškega. Na tem mestu je stal zato, ker je imel pomembno nalogo, saj je varoval zelo pomembno trgovsko pot od Bohinja in Zgornje Savske doline čez Prevalo proti Tržiču in nato naprej do Koroške. Grad je bil svoj čas tudi v lasti dinastije Celjskih grofov, prav ob gradu Kamen pa se je, po pričevanju zapisov Janeza Vajkarda Valvasorja, tu smrtno ponesrečil eden izmed zadnjih Celjskih grofov, Herman III, ko je leta 1428 padel iz konja. Po Celjskih grofih je grad prišel v last Kreighkom. Kmalu zatem pa je bil dodeljen rodbini Lamberški, ki so ostali lastniki vse do njegovega propada. Lambreški so grad Kamen nazadnje obnavljali leta 1553, nato pa so vso svojo pozornost namenili v nov dvorec, ki je zrastel v dolini, dvorec Kacenštajn. Tako so Lamberški grad Kamen zapustili nekje med leti 1740-1777, saj se zapisi tu razlikujejo. Od tedaj naprej je grad propadal, vse do leta 1959, ko so se na njem začela konzervatorska dela. Tako so danes ruševine lepo urejene in očiščene, obnovljen je tudi romanski stolp, ki je imel pred obnovitvijo dobro ohranjeno le zahodno steno. Grad so tudi uredili z mostovi in stopnicami in več informativnimi tablami, kar omogoča turistom varen in sproščujoč ogled.

Da živeljenje na gradu ni povsem zamrlo, skrbijo tudi najrazličnejša domača društva. Na gradu Kamen tako letno priredijo več porok, v čast znanega viteza Gašperja Lambergarja, pa še danes organizirajo viteške igre.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja