fbpx

Grad Podčetrtek je dobil ime po dnevu v tednu

Slovenija velja za deželo gradov. Po vsej naši deželi jih ne moremo prešteti na prste. Pa vendar nosijo neko kulturno in zgodovinsko vrednost, ki vedno znova navduši. Med enega izmed najstarejših gradov v Sloveniji spada tudi grad Podčetrtek.

Grad Podčetrtek se nahaja v občini Podčetrtek, na vzpetini nad naseljem. Naselje se prvič omenja leta 1016, grad pa se kot castrum Lansperch pojavlja od leta 1261 naprej. Grad je bil včasih pozicioniran ob Sotli na meji z Ogrsko oziroma z današnjo Hrvaško. Prvotni grad je bil iz romanskega obdobja, vendar je bil popolnoma uničen v vojni z Madžari v drugi polovici 15. stoletja. V spomin na njega so danes le ostanki stolpa na griču nad današnjim gradom. Okoli leta 1520 so na mestu starega gradu sezidali novega.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Dragica Žnidarec, Darja Toplišek, Kristijan Gregl.

Kraj in z njim tudi grad je ime dobil po dnevu v tednu, četrtku, ko je potekal sodni in tržni dan. Zametki gradu segajo v 12. stoletje, v pisnih virih pa se grad Podčetrtek omenja precej pozno. Prvi znan vitez, ki se je naselil v grad Podčetrtek, je bil krški ministerial Otto filius Enscalci de Landesperc, omenja se ob leta 1209 naprej, grad pa naj bi si lastil vse do leta 1227. Po njem naj bi si grad lastila neznana družina, leta 1228 pa sta grad v roke dobila brata Valter in Ditrik, z njima pa še brata Albreht in Bertold, vsi naj bi pripadali rodbini Lindeških. Po njih je bil grad v sedemdesetih letih 13. stoletja brez lastnika oziroma ne obstaja nobenih zapisov o tem, da bi si ga kdo med tem časom lastil. 12. novembra je krški škof Johan začasno izročil grad Podčetrtek cesarju Frideriku IV., ki ga je obdržal do leta 1445. V letih 1579–1490 je bil v lasti ogrske vojske, leta 1515 pa je podlegel kmečkem uporu in bil opustošen. Grad je zamenjalo veliko lastnikov, kot zadnji pa se omenja Hans Tattenbach, ki je padel v bitki. Po njegovi smrti se grad deduje še naprej, do leta 1628, ko so usmrtili Erazma Tattenbacha pa je grad Podčetrtek zasegla država. Od države ga je nato kupil Ignac Attems, ki je uredil kapelo sv. Jurija, ta pa se omenja od leta 1748 naprej. V tem času grad doživi tudi prenovitev. V lasti rodbine Attems grad ostane vse do zadnje svetovne vojne.

Po vojni grad Podčetrtek postane ljudska last in kmalu zatem si ga prilastijo roparji in odnesejo vse, kar je bilo dragocenega. Umetnine, ki so ostale v gradu, danes hrani Posavski muzej v Brežicah.

Grad Podčetrtek

Prenovo gradu, ki je potekala v letih 1715–1723, je vodil takratni lastnik gradu Podčetrtek Ignacij Matija Attems, ki je oboževal baročno umetnost. Takrat je sodeloval pri obnovi gradu v vlogi arhitekta. Grad je preuredil iz renesančne podobe v baročno. Sezidal in skonstruiral je urni stolpič v Podčetrtku, ki je še vedno ohranjen. Na Vurberku je ohranjena marmorna plošča, ki je bila narejena konec drugega desetletja 18. stoletja.

Leta 1722 naj bi vzhodni strani gradu Podčetrtek prizidali nov konjski hlev. Pritličje je služilo hlevu in živalim, v prvem nadstropju pa se so se nahajala stanovanja služabnikov. V gradu so bile nekoč tudi freske, katerih avtor ni znan.

Zadnja prenova gradu se je izvršila leta 1874. Takrat so naredili novo fasado, freske pa so prekrili z ometi in preprostimi poslikavami. Po drugi svetovni vojni je začel grad Podčetrtek propadati, saj je izgubil svojo funkcijo. Nekaj vzdrževalnih del je bilo nato narejenih po potresu leta 1974, po letu 1989 pa je padel v zasebne roke, vendar ga zasebniki niso prenovili, saj to predstavlja prevelik strošek. Nekaj časa se je tudi javno prodajal, vendar ga niso uspeli prodati. Danes intenzivno propada, največ škode pa naredita sneg in dež, saj padata skozi odprta okna v notranjost. Tako tudi gnijejo tramovi in le vprašanje časa je, kdaj se bo grad porušil.

Poleg gradu Podčetrtek pa se v istoimenski občini, v neposredni bližini nahaja še nekaj znamenitosti.

Obiščete lahko Minoritski samostan Olimje, ki naj bi bil po ustnem izročilu star okoli 1000 let. Menjal je več lastnikov, prvi lastniki pa so bili grofje Pilštanjski, ena izmed znanih lastnic, ki se spadala k tej rodbini je bila tudi Ema Krška. V lasti ga je imel tudi grof Tattenbach in ga okoli leta 1550 preuredil v renesančno podobo, prav tako pa je pred njim izkopal obrambni jarek, ki je samostan varoval pred turškimi vpadi. Samostan je imel prej funkcijo gradu, v samostan pa ga je preuredil zagrebški baron Ivan Zakmardy, za njim pa so prišli sem pavlinski menihi. Samostan pa je leta 1805 kupila rodbina Attems, ob koncu druge svetovne vojne pa je bil samostan, ki je bil takrat še grad, podržavljen.

Grad Podčetrtek

Leta 1974 je samostan prizadel hud potres in samostan je potreboval obnovo. S pomočjo države in občine Podčetrtek je bil samostan uspešno obnovljen. Leta 1990 ga v last dobijo bratje sv. Frančiščka – minoriti.

Pavlinski menihi so v času nastanitve v samostanu poskrbeli tudi za danes tretjo najstarejšo lekarno v Evropi. Pred njo sta le lekarni v Parizu in Dubrovniku. V njej se nahajajo svetopisemske poslikave in portreti znanih zdravnikov. Zeliščarsko tradicijo, ki je bila nekaj časa opuščena, znova oživijo bratje minoriti. Pred samostanom so tako posajene zdravilne rastline, primerkov pa je nekje od 200 do 250. Ob vsaki zdravilni rastlini je napisano tako slovensko kot latinsko ime in zdravilni učinki.

Če pa si ob ogledu gradu Podčetrtek želite še sprostitev, pa se lahko ustavite v termah Olimia. Tam se lahko ohladite ali ogrejete v savnah, bazenih, privoščite si lahko kulinarična razvajanja, glamping, ponujajo tudi šport za rekreacijo in programe za uživanje v dvoje.

Slovenija, še posebej pa Štajerska velja za deželo gradov. Tako se na Štajerskem nahaja grad Podčetrtek, ki pa žalostno propada. Ogledate si ga lahko le od zunaj, saj je grad Podčetrtek danes zasebna lastnina. Prav tako morate biti okoli njega previdni, saj si ga ogledujete na lastno odgovornost. Poleg gradu si lahko ogledate še nadvse zanimiv Minoritski samostan ter tretjo najstarejšo lekarno v Evropi. Na koncu vašega izleta pa greste lahko še na oddih v terme Olimia.

Foto: Kristijan Gregl, Darja Tivold.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja