fbpx

Grad Podsreda je najznačilnejši romanski grad na Slovenskem

Gradovi so imeli v srednjem veku veliko vrednost. V njem so živeli plemiči, ki so imeli vsega v izobilju. Plemiške utrdbe so se po navadi nahajale na vzpetinah, tako da so lahko stražarji hitro opazili, če je na vidiku kakšna nevarnost. Tudi grad Podsreda so predniki dobro skrili pred očmi plenilcev.

Pobočje Orlica skupaj s Tisovcem predstavlja del Posavskega hribovja, ki leži najbolj vzhodno. Na severnem delu pobočja Orlice se nad trgom Podsreda dviga grad Podsreda. Nahaja se na 475 m nadmorske višine in leži v osrčju Kozjanskega regijskega parka. Kozjanski park je pokrajina na vzhodu Slovenije, ki velja za eno izmed največjih zavarovanih območij. Ima status regijskega parka, njegov simbol pa je kozjansko jabolko.

Do gradu Podsreda se lahko pripeljete neposredno z avtom. Če začnete z vožnjo v Ljubljani vam bo do tam vzelo eno uro in pol vožnje. Iz Ljubljane se usmerite na avtocesto, kjer se peljete mimo kraja Šmarje – Sap, nato pa nadaljujete vožnjo vse dokler se ne pripeljete do izvoza Drnovo. Tam zapustite avtocesto in se držite smeri proti Krškem. Naprej od Krškega se peljete do Brestanice, od tam pa v krožišču izberete izvoz Armeško. Nato nadaljujete vožnjo naravnost čez številne vasi in okolico z vinogradi. Čez nekaj časa vas smerokaz usmeri iz glavne ceste na desno in sledi le še nekaj ovinkov do čudovitega gradu Podsreda. Pred gradom je urejeno brezplačno parkirišče, prav tako pa se tam nahajajo tudi parkirišča namenjena posebej za električna vozila.

Grad Podsreda in njegov nastanek sega že v 12. stoletje, prvič pa se v pisnih virih omenja šele leta 1213. Velja za pomemben objekt romanske arhitekture na Slovenskem. Prvotno ime gradu naj bi bilo Hörberg, Herberch ali Herberg, kar pomeni zaklonišče. Sem so ljudje pribežali, kadar so bili v kakršnikoli nevarnosti. Današnje ime Podsreda nima nobene povezave s prvotnim imenom, domnevajo pa, da naj bi bilo ime povezano z glavnim trgom, ki se prav tako imenuje Podsreda. Sreda naj bi bila dan, ko so bili na trgu tržni in sodni dnevi. Podobno naj bi bilo tudi pri Podčetrtku.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Dragica Žnidarec, Jaka Kavčič, Leon Zupanc.

Posest, kjer danes stoji grad Podsreda, je okoli leta 1000 pripadala grofom Breže-Selškim, nato pa je pripadla grofici Emi Krški, ki je ostala vdova. Bila je poročena z uglednim gospodom Vilijemom II., mejnim grofom Savinjske marke, vendar je ta kmalu umrl. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, ki ju je Ema kasneje prav tako izgubila. Nato se je odločila da bo ostala velikodušna in leta 1042 je na Krki na Koroškem ustanovila ženski benediktinski samostan za ugledne ženske. Sem se je zatekla tudi sama. O Emi Krški in njeni pravičnosti obstaja tudi legenda.

Legenda o Emi Krški in pravičnem plačilu

Ema Krška je bila grofica iz rodbine Breško-Selških grofov. V svojem življenju je preživela razpad Velike Karantanije. Ker je bila dedinja uglednih dinastij, Luitpoldinov in Moravljanov, se je odločila, da ohrani karantanske ruševine. Ker je bila grofica in dedinja, se je morala primerno temu tudi obnašati. Bila je zelo verna in pravična. Ker ji je življenje vzelo tako moža kot oba sinova, se je v nadaljnjem življenju odločila, da bo zgradila močne moralne ustanove. Tako je nastal samostan benediktink v Krki. Njena navada je bila, da je vsakodnevno plačevala delavcem, kolikor so zaslužili. Nekega dne so se ji ti uprli, češ da jim ne plačuje pravično. Takrat je Ema naročila delavcem naj si sami vzamejo plačilo iz njenega mošnjička. Ko so videli, da je plačilo za vse enako, so jo še bolj spoštovali.

Kmalu po njeni smrti, okoli leta 1054, je bil samostan uničen, posest pa je prešla v roke novoustanovljene krške škofije.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Grad Podsreda so imeli v lasti tudi grofje Celjski, dokler niso izumrli. Lastil si ga je Friderik Žovneški. Po izumrtju grofov celjskih je postal deželnoknežja last Habsburžanov. Nato so se lastniki gradu precej menjali. Leta 1617 ga je kupil grof Sigmund Tattenbach, 1701 pa ga je podedovala grofica Eleonora E. Barbo, nato njena hči in na koncu leta 1787 Fr. Baron, pl. Lazarini.

Še pred letom 1848 je grad kupila ena izmed najbogatejših rodbin, Windischgrätz. Knez Weriand iz rodbine Windischgrätz je grad preuredil tako, da ima današnjo podobo. V lasti rodbine je ostal vse do konca druge svetovne vojne, nato je postal državna last.

Leta 1983 je grad Podsreda prevzel Kozjanski park in v okviru le tega so ga prenovili. Sestavljen je iz obrambnega stolpa ali bergfrida, ki je bil pozidan leta 1180, iz južnega palacija, ki je bil zgrajen okoli leta 1220 in stolpa s kapelo, ki je nastal leta 1260.

V notranjosti gradu si lahko ogledate romansko sobo, južni palacij, staro črno kuhinjo, severni palacij, renesančno dvorano, grajsko ječo in kletne prostore. V poletnih časih se v večji dvorani odvijajo številni koncerti in druge prireditve. V notranjih prostorih si lahko poleg samih prostorov ogledate tudi steklarsko razstavo, kjer se nahajajo steklene posode, kelihi za vino, muholovci, fragmenti posod iz školjk, hkrati pa je zraven pripisan kraj, kjer so ostanke našli. Ogledate si lahko tudi stalno slikarsko razstavo Franceta Slane, ki s svojim zanimivim slogom pritegne občudovalca. V gradu se nahajajo tudi netopirji, katerih ne smete motiti.

Na gradu se lahko tudi poročite. Poroke potekajo v renesančni dvorani, ki lahko sprejme do 100 oseb. Osnovni poročni protokol ponujajo zastonj, v kolikor pa želite zraven še kakšen program pa se cena le tega giblje od 20–290 €.

Vsako leto oktobra poteka rekreacijski tek na grad Podsreda, dolžine 5800 m. Tekmovanje se odvija v vsakem vremenu. Prav tako pa vsako leto septembra priredijo tudi pohod po Emini romarski poti.

Če se radi sprehajate v naravi se lahko do gradu Podsreda podate tudi peš in sicer iz trga Podsreda po gozdnatem pobočju Orlice, vse do gradu, kar vam bo vzelo 45 minut hoda.

Grad Podsreda je odprt vsak dan od 21. aprila do 31. oktobra od 10.00–18.00, razen ob ponedeljkih. V zimskem času grad ne obratuje.

Vstopnina:

– mladina: 2,50 €

– študentje, upokojenci: 3,50 €

– odrasli: 4 €

Okoli gradu se razprostira pogled po dolini Bistrice in Sotle, trg Podsreda in hrvaško Zagorje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja