fbpx

Izvir Krupe je eden izmed najlepših izvirov v Sloveniji

Tokratno potepanje začenjamo v Beli Krajini, kjer se skriva eden izmed najlepših izvirov pri nas izvir Krupe. Čudovita pokrajina Bele Krajine, ki se nahaja na jugovzhodu Slovenije in leži v objemu Gorjancev,  Kočevskega hribovja in reke Kolpe, ene najčistejših slovenskih rek. Bela krajina je svoje ime dobila po beli barvi, ki jo tam srečujemo na vsakem koraku.

Bodisi v beli barvi debla breze, drevesa, ki nikjer v Sloveniji ne raste tako pogosto kot ravno v Beli krajini. Breza ima deblo s čudovito belo skorjo, ki z leti razpoka in tvori zanimive črno bele vzorce in mogočno krošnjo številnih vej, ki se ponavadi upogibajo k tlom in so posute z mnogimi drobnimi lističi. Cvetni prah brez vsebuje veliko alergenov, zato se ljudje, ki imajo alergije, naj raje ne mudijo v bližini gostih rastišč breze.

Bela barva v Beli krajini pa je tudi barva narodne noše Belokranjcev. Za razliko o drugih slovenskih narodnih noš so vsa oblačila narodne noše Belokranjcev bela, od hlač, vrhnjih oblačil in rute pri ženskah. Tudi »zeleni Jurij«, simbol Bele krajine, je oblečen v bela oblačila, na glavi pa nosi venec iz brezovih vej.

V Beli krajni bomo opazili tudi številne bele štorklje, ki naj bi semkaj prišle iz Hrvaške, po vojni na Hrvaškem. Na območju Bele krajine tako lahko opazimo številna gnezda teh vitkih, prelepih ptic na dolgih nogah, ki imajo v slovenskih pripovedih posebno mesto.

Bela Krajina je pokrajina v kateri boste zagotovo uživali, saj ponuja mnogo možnosti za razvajanje vaših čutil in vas s svojo preprostostjo, avtohtono pokrajino in umirjenim življenjem sprosti in obogati z lepotami naravnega okolja in prelepimi, preprostimi vaškimi naselji. V Beli krajini najdemo mnogo zgodovinskih znamenitosti, naravnih lepot in zanimivih reči.

Ena od naravnih znamenitosti Bele krajine je tudi izvir Krupe. Reka Krupa je belokranjska reka, ki izvira pod mogočno steno v bližini vasice Krupa. Sam izvir Krupe ima posebno značilnost, da je vodnat, kar pomeni, da ima že ob izviru ogromno vode. Reka Krupa je sicer kratka reka, saj je njena struga dolga le dva kilometra in pol in se pri vasi Gradac izliva v reko Lahinjo.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Dragica Žnidarec, Dušanka Januš Videmšek, Milena Štrajhar, Tomaž Gorec.

Do izvira reke Krupe pridete, če avtocesto Ljubljana – Zagreb zapustite na izvozu za Novo mesto. Nato se peljete v smeri Metlike oziroma Črnomlja. V vasi Jugor zavijete proti Semiču in se nato usmerite proti Stranski vasi. V naslednji vasi sledite  oznakam za cesto in se peljete proti vasi Krupa. V vasi Krupa vas čaka dokaj veliko brezplačno parkirišče, kjer pustite avto.  Izvir Krupe se nahaja kakšnih deset minut hoje od parkirišča.

Pot vas vodi po markirani poti, mimo preprostih kmečkih hiš, skozi  redek gozd in mimo travnikov. Sam izvir Krupe se »skriva« v neokrnjeni, avtohtoni naravi, zaraščeni z tipičnim rastjem. Obrežje izvirnega jezerca ni zaščiteno, zato je potrebno biti pazljiv, če ste tam z otroci, da ne bi kdo zdrsnil v vodo. Izvirno vodo si lahko pobliže ogledate z lesenega pomola, ki se nahaja nedaleč stran od mogočne in čudovito grajene skale, izpod katere v več izvirih priteka na plan reka Krupa. Izvir Krupe ima še eno značilnost in sicer pod njim se nahaja podzemna kraška jama, v kateri naj bi živela človeška ribica. Izvir Krupe naj bi bil tudi edino v Sloveniji znano nahajališče jamske sladkovodne školjke kuščerjeve kongerije, ki je komaj centimeter velika zanimiva školjkica. Poleg zanimivega in bogatega vodnega živalstva v reki Krupi je samo obrežje reke Krupe poraščeno z zanimivim rastjem, saj tu najdemo rogoz, močvirsko spominčico in še vrsto drugih zanimivih obvodnih rastlin. Na jasi ob izviru je postavljenih nekaj lesenih klopc, na katerih lahko posedimo in uživamo v neokrnjeni naravi in miru ter tišini naravnega okolja, saj izvir Krupe ni mesto masovnega turizma, ampak sem prihajajo obiskovalci posamično, zato je kraj še toliko bolj privlačen za tiste, ki ne marajo gneče in cenijo mir in blagodejno tihoto naravnega okolja.

Če gremo ob toku reke Krupe proti njenemu izlivu v reko Lahinjo, ki je kakšna dva kilometra in pol od izvira,  bomo nedaleč stran od izvira lahko opazovali  kamniti jez ob katerem je bila postavljena žaga, ki je danes obnovljena in priča o tem, da je imela reka Krupa v preteklosti pomembno vlogo v življenju domačinov, saj so bili ob njeni razmeroma kratki strugi postavljeni štirje mlini in dve žagi.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Še naprej, na levem bregu reke Krupe, po gozdni stezici prispemo do Judovske hiše, to je do kraške jame, ki naj bi bila poseljena že v kameni dobi. Jama ima širok vhod, je razmeroma nizka in polkrožno zaokrožena. Njen vhod je obraščen z gozdnim rastjem in daje idiličen naravni izgled. V sami jami že nekaj let v času božičnih praznikov postavijo jaslice in pravijo, da je obisk teh jaslic čaroben in vreden ogleda.

V bližini Judovske hiše, malo naprej ob reki Krupi, se na desnem bregu nahajajo razvaline gradu Krupa. Grad Krupa je bil postavljen v davnem trinajstem stoletju in je bil v lasti mnogih plemiških družin. Med drugim so bili njegovi lastniki tudi celjski grofje. V devetnajstem stoletju je bil ta mogočen grad z štirimi stolpi in nadstropnim arkadnim dvoriščem središče uprave za celotno Belo krajino. Mogočen grad so partizani med drugo svetovno vojno požgali in od njega ni ostalo drugega kot le nekaj skromnih ostankov, ki pričajo o tem, da je nekoč tu stala mogočna graščina.

V bližini izvira reke Krupe, na Vinjem vrhu, se nahaja cerkev Svete trojice. Zanimiva je zaradi svoje osem kotne oblike in dveh kupol. Cerkev ima prizidek z manjšim oltarjem, ki je v uporabi ob romarskih dnevih, ko cerkev obišče ogromno romarjev in poteka bogoslužje tudi zunaj.

Če si boste po sprehodu po svežem zraku umirjenega naravnega okolja zaželeli še nekaj dobrega pojesti, se lahko ustavite na kmetiji »Pri izviru Krupe«, ki se nahaja sredi vasi Krupa, nedaleč stran od samega izvira reke Krupe. Na kmetiji vam bodo z veseljem in prijazni postregli s tipičnimi belokranjskimi jedmi kot so na primer belokranjska povitica, belokranjski žlikrofi, belokranjska šara ali pa pečen odojek ali jagenjček. Mi smo poskusili belokranjsko povitico, ki je dejansko sirov zavitek, zavit v polža in po izgledu spominja na burek, po okusu pa je slasten, saj vsebuje domačo skuto in domačo smetano.

Potepanje po Beli krajini bo pravi balzam za vašo dušo in želodček, saj je Bela krajina odmaknjena od mestnega vrveža, industrijskega hrupa in smrada in poleg pristne narave polna prijetnih okusov domačih dobrot in dobrih vin, med katerimi izstopa eno izmed najbolj znanih slovenskih vin – metliška črnina.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja