fbpx

Jama Pekel je kraj, kjer so nekoč prirejali zabave

Da je Slovenija domačija kraških jam, vedo širom sveta, a prepogosto se med odmevnimi imeni kot so Postojnska jama in Škocjanske jame izgubijo tudi tiste, ki v svoji notranjosti skrivajo neverjetno bogato zgodovino. Ker nočemo, da se to bogastvo izgubi, se danes ustavimo pri prav posebni kraški jami, in sicer jami Pekel.

Jama Pekel je, kot že uvodoma povedano, kraška jama, ki se nahaja v središču Spodnje Savinjske doline. Svoje ime je dobila po samem vhodu, ki, če uporabimo vsaj malo domišljije, spominja na hudiča, za jamo pa so kmalu začeli govoriti, da v njej že zaradi zunanje podobe vhoda prebivajo hudiči. Da ni tako, so se prvič prepričali že sredi 19. stoletja. Prvi obiskovalci so si jamo ogledali davnega leta 1860, za kar pa je najbolj zaslužen žalski zdravnik doktor Travber, ki je jamo dal urediti za obiskovalce in postaviti lesene brvi v sam začetek jame. Obiskovalci so se nato začeli množiti v drugi polovici 19. stoletja, predvsem zaradi graškega profesorja Reibenschuha, ki je leta 1866 strokovno raziskal jamo, jo podrobno opisal in svoje ugotovitve delil v številnih publikacijah. Jama Pekel je bila torej omenjena v številnih strokovnih prispevkih, vendar jama ni bila le to. Številni popisi dokazujejo, da so v jami nekoč prirejali celo zabave, a ta navada se je kmalu opustila, saj za jamo ni nihče skrbel in je kmalu postala neprehodna za obiskovalce. Šele leta 1972 so vanjo stopili naslednji obiskovalci, ko je za skrb jame prevzelo Turistično društvo Šempeter pri Savinjski dolini. V jami so videli izgubljen potencial, zato so se obrnili na jamarje iz Prebolda in Ljubljane in jami dali še enkrat podrobno raziskati. Takrat se je začela tudi obnova jame, poti in napeljava elektrike, ki je do takrat seveda ni bilo. Urejanje poti je terjalo svoj čas in davek, a so do danes uspeli urediti malo več kot kilometer poti, hkrati pa so z nadaljevanjem raziskovanja odkrili še do tedaj neodkrite dele jame. Največje odkritje je vsekakor podzemni slap, ki je obiskovalcem na ogled šele od leta 1997.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Blanka Veligovšek, Ladislav Marinko, Marko Mihalič, Slavko Kolar, Tanja Rožman, Vlado Gorjup

Za tipično kraško jamo je značilno, da je sestavljena iz suhega in vodnega dela. Jama Pekel pri tem ni izjema. Sestavljena je iz dveh etaž. Spodnji del jame je vodni del, katerega pot poteka ob potoku Peklenščica in vodi do največje znamenitosti v jami, prej omenjenega podzemnega slapa. Slap se lahko pohvali s štirimi metri vodnega padca in je tako najvišji slovenski podzemni slap. Po ogledu slapa sledi dvig v drugo nadstropje, ki pa je suhi del jame. Krasijo ga raznorazne oblike kapnikov, stalagmitov in stalaktitov, ki pa so posebni predvsem zato, ker so obarvani v različnih barvah. Voda, ki potuje skozi jamo, s seboj nosi različne snovi, zato svojo pot tudi označuje s številnimi odtenki rjave in rdeče. Čeprav je jamo izdolbel tok potoka Ponikvica, barve s sabo nosi tudi Peklenščica, ki pred jamo ponikne in spet prikaže v jami. In zakaj ravno rjava in rdeča barva? Jama Pekel je obdana z gozdom, vinogradi in polji, prst tam pa je bogata z raznoraznimi organskimi snovmi. Ogled jame se konča na vrhu, tako da se o barvi prsti lahko prepričate kar sami. Kdor želi, si po ogledu jame lahko privošči še sprehod po gozdni in geološki učni poti v okoliškem gozdu, ki je dobro urejena in zelo lepa, po sprehodu pa boste ugotovili, da vaša obutev ne bo le rjava, temveč tudi rdeča.

Danes jama Pekel ne predstavlja nobene nevarnosti za obiskovalce. Pot je lahkotno speljana in zelo kvalitetno vzdrževana, vsekakor pa moramo poskrbeti za svojo varnost, h kateri spada tudi dobra oprema. Stalna temperatura v jami je okrog 10 stopinj Celzija in ker voden ogled traja eno uro, je priporočljivo, da se vanjo podamo dobro oblečeni in s primerno obutvijo. Vsi ogledi so vodeni, v kolikor pa se za ogled odloči večja skupina ljudi, je obvezna predhodna najava. Jama Pekel pa ima tudi dostopne cene, saj odrasla oseba za vstop plača 8 EUR, otroci, dijaki in študentje 5 EUR, če pa se na ogled odpravi skupina nad 15 oseb, odrasli plačajo 6 EUR na osebo, otroci, dijaki in študentje pa le 4 EUR. Ogledi se razlikujejo glede na letni čas, zato je priporočljivo, da si na spletni strani Turističnega društva Šempeter pri Savinjski dolini ogledate, od katere do katere ure je možen vstop v jamo.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

In kako pridemo do tja? Čist preprosto. Ko se peljemo po avtocesti proti Ljubljani ali iz nje, le-to zapustimo na izvozu Šempeter. Na prvem križišču zavijemo desno, nato pa v krožnem krožišču zavijemo smer Celje in Žalec. Ko prispemo v Šempeter, na prvem semaforju zagledamo smerokaz za jamo Pekel in zavijemo levo. Takoj ko pridemo čez železniške tire, zavijemo desno v smer proti Podlogi in jami Pekel, nato pa v Podlogu v krožnem krožišču zavijemo za smer jama Pekel in Zalogu pri Podlogu. Sledi podvoz čez avtocesto in skozi Zalog pri Podlogu. Po nekaj minutah zagledamo naslednji smerokaz za jamo Pekel in zavijemo levo, nato pa se po nekaj minutah vožnje skozi gozd pripeljemo do velikega parkirišča, kjer se naša vožnja z avtom konča in svojo pot nadaljujemo peš po dobro urejeni pešpoti. Pot nas vodi ob potoku Peklenščica in že po nekaj minutah hoje prispemo pred vhod jame. Ob vhodu stoji lesena prodajalna s spominki, kjer se kupijo tudi vstopnice za ogled jame.

Marsikdo se ob vstopu ob pogledu »hudiča« na vhodu malce prestraši, strah nato še ojača roj netopirjev, ki spijo na stropu vhoda, a se vsekakor splača ogled. Jama Pekel sicer res ni tako znana kot njegove sestrične na Krasu, a svojo 3 milijone let staro zgodovino nedvomno očara vsakega obiskovalca.

In še namig: če vas bodo vprašali, kaj je razlika med stalagmitom, stalaktitom in stalagmatom, lahko poveste, da je stalagmit kapnik, ki raste IZ tal in stalaktit kapnik, ki raste IZ stropa, stalagmat oziroma kapniški steber pa nastane takrat, ko se stalagmit in stalaktit združita. Da se ta dva združita, traja sicer več milijonov let, a ravno zato ni težko verjeti, da je »hudičeva« jama stara še več kot 3 milijone let. Naj vas jama Pekel očara!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja