fbpx

Kanjavec je gora z najvišjo steno v Julijskih Alpah

Kanjavec je gora v osrčju Triglavskega narodnega parka, ki s svojo višino, 2569 metrov nadmorske višine, sodi med petnajst najvišjih vrhov v Sloveniji. Nahaja se v Julijskih Alpah, obkrožen z gorami, med katerimi izstopajo Dolič (2164), Hribarica ( 2306) in Prehodavci (2021). Z njegovega vrha je ob jasnem vremenu čudovit pogled na najvišji slovenski vrh Triglav in pa na ostale čudovite vrhove Julijskih Alp in zgornji del doline Triglavskih jezer.

Kanjavec je izredno razgibana gora, z mnogimi grebeni, stenami, policami  in grapami. Najbolj znan je po svoji severni steni, ki meri tisoč petsto metrov in jo štejemo za najvišjo steno v vseh Julijskih Alpah in tudi najvišjo steno v vseh gorovjih v Sloveniji nasploh.

Kanjavcu lahko rečemo tudi gora z dvema »obrazoma«. Če nanj gledamo z vzhodne strani je čisto navadna kopasta vzpetina, če pa se nanj ozremo iz doline Zadnjice, na zahodni strani, pa je mogočna visoka gora.

Kljub svoji višini in razgibanosti je Kanjavec lahko dostopen, predvsem je ne zahteven vzpon nanj z vzhodne strani, ki je dobro markirana. Če se bomo na Kanjavec povzpeli po tej poti, bomo videli tudi dvesto metrov visoko steno Zob Kanjavca. Poleg priljubljenosti med pohodniki je Kanjavec znan tudi po tem, da ga štejemo za najlepši smučarski vrh v Slovenji. Je pravi raj za turne smučarje, saj omogoča turno smuko in dolge spuste. 

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Rok Petrušič, Simona Jeglič.

Na Kanjavec vodi več poti. Na zahodni strani se boste nanj povzpeli iz doline Trente, če pa boste vzpon na Kanjavec začeli na vzhodu, potem bo vaše izhodišče Bohinj. Pot iz vzhodne smeri je najlažja, je pa nekoliko daljša in vam bo vzela kakšnih šest ur v eno smer, zato je primerna predvsem za tiste z dobro kondicijo. S sabo lahko vzamete tudi otroke, le če so dovolj vzdržljivi. Za tiste manj vzdržljive pa je bolje, da si vzpon na Kanjavec organizirajo v dveh dnevih in se ustavijo v kakšni koči na poti.

Mi smo se na  Kanjavec odpravili iz Planine Blato. Najprej smo gorenjsko avtocesto zapustili pri Lescah in se mimo Bleda peljali do Bohinjske Bistrice. V Ribičevem Lazu smo zavili čez most mimo cerkvice Svetega Janeza in se peljali proti Starim Fužinam. Pri kapelici se zavije levo, na cesto proti Vogarju, Vojam in Blatu. Na prvem križišču se potem zavije levo in po nekaj kilometrih ovinkaste ceste pridemo do makadama in do parkirišča na planini Blato. S planine Blato gremo najprej po kolovozu do planine Pri Jezeru, kamor bomo prispeli po kakšni uri prijetne hoje. Tam se lahko že prvič odžejamo v Koči na Planini pri Jezeru in ob tem občudujemo lepoto jezera v kotanji pod kočo in čudovito zelenje iglavcev v okolici. Koča lahko sprejme do osemdeset planincev in ima prav toliko ležišč. Od Planine pri Jezeru bomo pot nadaljevali proti Dednemu polju, kjer pridemo na planino, posejano s planšarskimi domovi in kravami, ki se pasejo po zelenju alpskih trav. Ob poti nas vseskozi vodijo smerokazi. Pot nadaljujemo po strmi poti skozi gozd iglavcev in macesnov. Ob poti lahko občudujemo tudi čudovito drobno cvetno gorsko cvetje, predvsem modro cvetni encijan ali svišč in pa rumeno cvetni avrikelj. Pot nas nato vodi do doline Za kopico. To je zelo zanimiva dolina, saj je kot neka skalnata pustinja, polna nenavadnih oblik, z veliko stranskih dolinic. Tu vas lahko preseneti tudi kakšen gams. Od doline Za Kopico se vzpnemo do Vrat, od koder lahko občudujemo zahodni vrh Kanjavca, Hribarico in še nekaj vrhov.  Preden prispemo do Kanjavca, po kamniti poti prečkamo pobočje Hribaric. In končno smo na Kanjavcu. Z vrha si lahko razgledamo na primorsko stran, občudujemo lepote okoliških gora in smo ob pogledu nazaj na pot, ki smo jo prehodili do vrha, prav ponosni nase, ko vidimo, čez koliko dolin in vzpetin smo se morali prebiti. Vrnemo se lahko po isti poti ali pa se vračamo, tako kot naši prijatelji, čez Zelnarico, Tičarico in Ovčarijo, nazaj na planino Blato. Ta pot je sicer nekoliko daljša, boste pa lahko na njej občudovali razglede po Dvojnem jezeru, Pokljuki, Krnu. Ena in druga pot vas pripelje zopet na Dedno polje,  kjer je tudi sirarna. V poletnem času boste tam lahko dobili zelo okusno, vedno zdravo kislo mleko, domačo, najboljšo skuto, prave slovenske alpske sire…

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Ko pridete v dolino, si lahko v Stari fužini, v nekdanji sirarni, ogledate Planšarski muzej, ki priča o tem, da je bil Bohinj včasih največje planšarsko središče. Od tam so planšarji vsak konec pomladi gnali krave na planine, jeseni pa so se vračali v dolino. V muzeju si boste lahko ogledali in izvedeli veliko zanimivega o planšarskem življenju, o pridobivanju in izdelavi sirov, o planšarski stanovih, naseljih, opremi…

Vredna ogleda v Fužinah sta tudi »Hudičev most« in pa soteska potoka Mostnice, ki teče pod mostom. Hudičev most naj bi koncem osemnajstega stoletja dal zgraditi baron Žiga Zois, za potrebe prevoza železove rude in oglja z okoliških hribov. Z njegovim imenom je povezana kratka pripoved, ki pravi, da naj bi pri gradnji mostu sodeloval hudič, ki je v zameno za delo zahteval dušo prvega, ki bo šel čez most. Nabriti kmet je čez most poslal psa in tako je hudič dobil »pasjo« dušo. Od jeze naj bi tako mahal z repom, da je vso ograjo podrl. Most stoji nad kakšnih dvajset metrov globoko sotesko, po kateri teče reka Mostnica. Sama korita Mostnice so prečudovita za ogled in do njih vas vodijo smerokazi ob poti. Sama pot vam bo vzela kakšne pol ure.

Kar smo si mi ogledali v Bohinju, ki sicer ponuja še veliko lepega, je bila cerkvica Sv. Janeza Krstnika in pa pokopališče prve svetovne vojne v Ukancu.

Cerkev Sv. Janeza Krstnika je okrog sedemsto let stara cerkvica v središču Bohinja in ena med najlepšimi srednjeveškimi cerkvami pri nas. Ponaša se s freskami, ki so med najstarejšimi na slovenskem. Tudi notranjost cerkvice je izredno bogata in zanimiva. Ogled cerkvice , z vzponom na cerkveni zvonik, s katerega je čudovit razgled, vas bo stal 4,00 EUR.  Če pa boste prisostvovali maši, katerih razpored se nahaja na vratih cerkve, pa boste plačali samo za vzpon na zvonik 2,50 EUR.

Zanimivo je tudi pokopališče prve svetovne vojne v Ukancu. Nahaja se pod spodnjo postajo gondole na Vogel oziroma nad cesto, ki vodi do Slapa Savica. Ograjeno pokopališče, v katerega vstopimo skozi železna vrata, skriva v svoji notranjosti preko dvesto osemdeset grobov, z lesenimi križi z napisi, leseno kapelico, božje razpelo in pa spomenik padlim vojakom v prvi svetovni vojni.

Skratka, če se boste na Kanjavec odpravili z Bohinja, si le vzemite kakšen dan več, da si boste lahko ogledali še vsaj nekaj lepot in zanimivosti tega prelepega dela Julijskih Alpah.

One thought on “Kanjavec je gora z najvišjo steno v Julijskih Alpah

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja