fbpx

Kobarid je turistični kraj, ki ga je zelo zaznamovala zgodovina

Kobarid je mestece, ki je zraslo na desnem bregu reke Soče in dandanes šteje približno 4500 prebivalcev. Je tudi glavno mesto istoimenske občine, ki pokriva dokajšnji del Gornjega Posočja. Ker ima Kobarid zaradi svoje lege blizu slovensko-italijanske meje bogato zgodovino, je zelo priljubljen kraj tako za domače, kot tudi tuje turiste. Razočarani pa ne bodo ostali niti ljubitelji narave in špornih ali adrenalinskih podvigov, saj dolina Soče in Alpe, ki jo obkrožajo, ponujajo možnosti za najrazličnejša doživetja.

Na mestu, kjer danes stoji Kobarid, so arheologi našli ostanke že iz časov Rimskega cesarstva. Tukaj naj bi bila namreč pomembna postojnka na poti med Oglejem in Norikom. Mesto naj bi prvotno pripadalo oglejskim patriarhom, nato je prešlo pod goriške grofe, nazadnje pa so oblast na tem območju prvzeli Habsburžani. Proti koncu 18. stoletja je skozi te kraje svojo vojsko popeljal sam Napoleon, ki se je preko Kobarida po padcu Beneške republike pomikal proti severu. V spomin na te dogodke še danes most preko Soče v neposredni bližina Kobarida imenujemo Napoleonov most. Slikovit kamnit obok s smaragdno Sočo, ki teče v soteski pod njim, pričara zares prelepo kuliso. Mnogi si pridejo ogledati ta znameniti most že samo zato, ker se tako lepo poda v okolico. Vsaketoliko organizirajo tudi tekmovanje v skokih z Napoleonovega mostu in takrat se ob njem zbere precejšnja množica ljudi. Nekoliko nizvodno je tudi urejeno vstopno-izstopno mesto za kajakaše ali druge, ki se udeležijo najrazličnejših vodnih aktivnosti.

Med leti 1868 in 1873 je Kobarid bil kraj, kjer je živel znan slovenski pesnik, duhovnik Simon Gregorčič. Eno njegovih bolj poznanih del je pesem Soči, ki se jo učijo na pamet že nekateri osnovnošolci. Zagotovo je navdih zanjo dobil ravno v letih, ko je prebival v tem čudovitem kraju. Na trgu v središču Kobarida je tudi kip Simona Gregorčiča, ki so ga postavili leta 1959.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Marjan Gresl, Nina Nina, Daniel Daniel, Romana Majhen, Jana Matelič Crivellari, Sneža Brojan.

Čeprav je bila pesem Soči napisana že leta 1879, pa poleg hvalnici prelepi reki, ki se vije po soški dolini, Gregorčič kar nekako napove grozote, ki so se na tem območju odvijale slabega pol stoletja kasneje. Ena najpomembnejših bitk v času prve svetovne vojne na tem območju je bila t.i. bitka pri omenjenem kraju Kobarid, ki pa jo mnogi poimenujejo kot preboj ali Čudež pri Kobaridu. Napad avstro-ogrske in nemške vojske se je začel 17. oktobra 1917, ko so ob dveh zjutraj vojaki začeli napad s plinskim in topniškim orožjem. Ob osmi uri je sledil preboj pehote in v istem dnevu je bila italijanska fronta ob Soči prebita. Kljub temu, da napadalci niso pričakovali tako uspešnega boja, da se je morala italijanska vojska v naslednjih desetih dneh umakniti globoko na svoje ozemlje, pa čudežen uspeh pripisujemo bliskovitemu napadu oz. hitri akciji. Ta napad je bil tudi prvi uspešen napad s tovrstno tehniko bojevanja, ki se je nato vedno bolj uporabljala. Prej so namreč poznali zgolj pozicijsko bojevanje na frontah, obstreljevanje iz rovov in dolgotrajno prežanje na nasprotnika.

Podrobno pa se lahko v dogajanje v začetku 20. stoletja poglobimo z obiskom Kobariškega muzeja. Muzej, ki je bil slabih trideset let nazaj ustanovljen z namenom raziskovanja in prikaza dogodkov s soške fronte, uživa neverjeten ugled in prepoznavnost v svetovnem merilu. Obiskali so ga že mnogi predstavniki svetovne in evropske politične scene, da o številnih turistih niti ne govorimo. V dveh nadstropjih je prikazano življenje tako na sami fronti kot tudi v zaledju. Posebna pozornost je namenjena 12. bitki, torej Čudežu pri Kobaridu. Poleg tega si lahko obiskovalec ogleda maketo Kobarida in njegove okolice, kjer so označene lokacije spopadov, rovov, kavern, pešpoti in tudi nekdanja meja med Italijo in Avstro-ogrsko. Ogledati si je mogoče razstavo orožja, ki so ga uporabljali vojaki med prvo svetovno vojno, zanimiva pa je tudi zbirka uniform vojakov obeh strani. Na hodniku je postavljenih tudi nekaj spomenikov padlim vojakom, tako avstro-ogrskim kot tudi italijanskim.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Muzej je med aprilom in spetembrom odprt vsak dan od 9. do 18. ure, v ostalih mesecih pa od 10h do 17h. Glede na to kako bogate informacije z ogledom lahko dobimo tudi cena ni visoka. Vstopnina za odrasle znaša 6€, za študente in upokojence 4€, osnovnošolci pa morajo odšteti le 2,5€.

Mnogo zgodovinskih ostankov pa še bolj pristno lahko opazujemo v naravi. Izredno priljubljena je 5 km dolga Kobariška zgodovinska pot, ki nas v slabih štirih urah popelje mimo vseh večjih naravnih ali kulturnih znamenitosti v kraju Kobarid in njegovi okolici. Pot se začne pri Kobariškem muzeju od koder nadaljujemo proti Italijanski kostnici nad Kobaridom. Zgradili so jo na Gradiču okoli cerkve Sv. Anton in so vanjo iz drugih vojaških pokopališč v okolici prenesli preko 7000 posmrtnih ostankov vojakov, ki so se bojevali na soški fronti. Nato se usmerimo proti Tonocovemu gradu, ki velja za najpomembnejšo poznoantično višinsko naselbino v Vzhodnih Alpah. Zaradi svoje skrite lege je namereč v različnih obdobjih skozi zgodovino dajal zavetje mnogim prebivalcem. Po stezi, ki je s svojimi jarki in utrdbami predstavljala italijansko obrambno črto, se spustimo do reke Soče in se preko brvi, postavljene na istem mestu, kjer je stala brv že med prvo svetovno vojno, napotimo proti slapu Kozjak. Eden najslikovitejših slovenskih slapov nas navduši s 15 metrskim padcem v nekakšno skalnato dvorano, na dnu katere je tolmun prečudovite modro-zelene barve. Ko se vračmo proti Soči, nas pot popelje zopet mimo nekaterih ostankov iz prve svetovne vojne. Ogledamo si lahko Mitraljezno gnezdo, opazovalnico in kaverne. Sočo na poti proti Kobaridu prečakamo po Napoleonovem mostu, in zadjna postaja na poti je Muzej sirarstva. Kobarid je že tradicionalno znano kot mesto, kjer domuje tovarna Planika. Tukaj nastajajo najrazličnejši mlečni izdelki, ki se lahko pohvalijo z lokalnimi sestavinami. V muzeju je na ogled stalna razstava Od planine do Planike, v trgovinici pa je mogoče kupiti domače proizvode in znani sir Tolminc. Pot pa nas na koncu pripelje skozi mesto nazaj do naše izhodiščne točke pri Kobariškem muzeju. Na pot se lahko podamo sami ali pa s seboj vzamemo vodiča, ki nam bo lahko povedal še kaj več o znamenitostih. Za dodatne informacije se je najbolje zglasiti v turističnem centru Kobarid ali v Kobariškem muzeju.

Že v samem Kobaridu in njegovi bljižni okolici nam zagotovo ne bo zmanjkalo zanimivosti, če pa želimo obiskati še kakšen hrib, se podati na rafting po Soči ali pa obiskati še nekoliko bolj oddaljene znamenitosti, kot je na primer reka Nadiža, pa en dan zagotovo ne bo dovolj in se bomo morali v ta prečudovit, kulturno in naravno bogat konec Slovenije, še kdaj vrniti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja