Kostanjevica na Krki slovi pod imenom Dolenjske Benetke

Kostanjevica na Krki ali – kot jo nekateri imenujejo – »Dolenjske Benetke«, leži na jugovzhodnem delu Slovenije, pod zelenimi Gorjanci, ki se dvigajo na naši južni meji s Hrvaško. Je najmanjše in hkrati eno od najstarejših mest na Slovenskem. Stari del mesta stoji na umetnem otočku, ki ga z vseh strani obkroža reka Krka.  Zaradi pogostih poplav, ko je po navadi celotni stari del mesta pod vodo, jo nekateri imenujejo »Dolenjske Benetke«. Drugače pa naj bi Kostanjevica svoje ime dobila po besedi »Kostel« – utrjena cerkev s taborom.

Kostanjevica na Krki je bila prvič omenjena v začetku 13. stoletja kot sedež župnije, konec istega stoletja pa je dobila mestne pravice. Zaradi ohranjene strukture starega mestnega jedra je kraj razglašen za kulturni spomenik prve kategorije. Stari del mesta je s »kopnim« povezan z dvema lesenima mostovoma.

Do Kostanjevice na Krki najlažje pridemo, če avtocesto Ljubljana–Zagreb zapustimo v Drnovem pri Krškem. Tam se v krožišču usmerimo proti Kostanjevici na Krki. Na krožišču pred Podlogom, pri trgovini Brames d.o.o., na desni strani ceste zavijemo desno in po nekaj kilometrih smo v Kostanjevici na Krki.

Kostanjevica na Krki ima vrsto kulturnih in naravnih znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati.

Ljubitelji kulture se boste sprehodili po starem mestnem jedru in si ogledali župnijsko cerkev Sv. Jakoba, ki se nahaja takoj na desni strani, ko pridete čez prvi, severni most. Zgrajena je bila v 13. stoletju in predstavlja romanski stil s pridihom baroka. Zanimivo je tudi »obzidje«, ki jo obkroža.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Eva Teran, Franc Šavrič, Maj Kerin Colnarič, Simon Koležnik, Vlado Gorjup

Ko boste šli naprej po cesti, naj omenimo, da je cesta skozi jedro Kostanjevice na Krki enosmerna, boste po nekaj sto metrih zavili desno in prišli do Tercialskega mostu, ki ga je zasnoval sam Jože Plečnik in je namenjen samo pešcem. Ker so se že od nekdaj na njem radi zbirali zaljubljenci, mu pravijo tudi most ljubezni.

Če se vrnete nazaj na »glavno« cesto, boste prišli do Lamutovega likovnega salona, ki se nahaja na mestu, kjer je stal včasih kostanjeviški dvorec. Ime nosi po slikarju Vladimirju Lamutu (1915-1962). V njem prirejajo občasne razstave domačih in tujih umetnikov. Odprt je od torka do nedelje med 9.00 in 17.00 uro, v zimskem času. od 1.11. do 1.4.. pa med 10.00 in 16.00 uro.

Par metrov naprej, na levi strani ceste, stoji še en sakralni spomenik, kostanjeviška podružnična cerkev, in sicer cerkev Svetega Miklavža s prelepimi freskami.

Če pot nadaljujete naprej preko južnega mostu čez reko Krko, si lahko, po predhodnem dogovoru v Galeriji Božidarja Jakca, na levi strani, v kostanjeviški Osnovni šoli Jožeta Gorjupa, ogledate tudi Gorjupovo galerijo, z stalno razstavo slik, grafik, plastik … , ki so jih v zbirko donirali posamezni umetniki iz Slovenije in tujine.

Če pa boste pri mostu zavili na desno, pa se lahko napotite do Galerije Božidarja Jakca, ki se nahaja v prostorih nekdanjega cistercijanskega samostana. Po isti poti, le da ob označbah zavijete levo, lahko pridete tudi do znane kostanjeviške jame.

Skratka, galerija Božidarja Jakca, kot omenjeno, se nahaja v prekrasni stavbi bivšega cistercijanskega samostana, katerega ustanovitelj je koroški vojvoda Bernard Spanheimski. Najstarejše jedro samostana predstavlja Marijina cerkev, ki je uvrščena med najlepše primere zgodnjegotske ( kasneje barokizirane) arhitekture na Slovenskem. Samostan se ponaša z enim največjih arkadnih dvorišč v srednji Evropi. Leta 1974 je prostore nekdanjega samostana zasedla Galerija Božidar Jakac, v kateri se s stalnimi zbirkami predstavljajo slovenski umetniki Božidar Jakac, brata France in Tone Kralj, Jože Gorjup …Obiskovalci si lahko ogledajo tudi Pletersko zbirko starih mojstrov, ki je sicer v lasti bližnje Kartuzije Pleterje. Galerija je odprta od torka do nedelje, med 10.00 in 18.00 uro, med 15.junijem in 15. septembrom pa ob petkih in sobotah med 10.00 in 20.00 uro. Vstopnina znaša za odrasle 6,00 EUR, za upokojence in študente 4,00 EUR, družinska karta pa stane 10,00 EUR. Otroci do 18 let imajo prost vstop.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

V neposredni okolici galerije se nahaja več kot 100 skulptur, ki so nastale na kiparskih simpozijih Forma Viva, prvič vsako leto od leta 1961 do 1988, sedaj pa vsako drugo leto. Udeleženci Forma Vive prihajajo iz vsega sveta in v Kostanjevici na Krki ustvarjajo skulpture iz hrastovega lesa, ki je značilen material za to območje. Mimogrede, mednarodni kiparski simpozij Forma Viva poteka v Sloveniji še poleg Kostanjevice na Krki še v treh krajih in sicer v Seči pri Portorožu, kjer umetniki ustvarjajo iz kamna, v Mariboru iz betona in na Ravna na Koroškem, kjer ustvarjajo skulpture iz kovine.

Poleg kulturnih znamenitosti je Kostanjevica na Krki znana tudi po vrsti naravnih lepot in posebnosti. Najbolj poznana med njimi je zagotovo Kostanjeviška jama, ki jo štejejo med eno najlepših dolenjskih jam. Do nje boste prispeli, če v Kostanjevici pri južnem mostu čez reko Krko zavijete desno in pot nadaljujete po cesti, ki je dobro markirana. Do jame je približni kilometer in pol.

Kostanjeviška jama je odprta med 15. aprilom in 31. oktobrom, ob sobotah, nedeljah ter praznikih, v poletnih mesecih (juliju in avgustu) pa vsak dan. Vodeni ogledi so na vsake dve uri in sicer ob 10.00, 12.00, 14.00, 16.00 in 18.00 uri.

Pred jamo je urejeno parkirišče, kjer lahko brezplačno parkirate. Poleg pa je jamarski dom, kjer se boste lahko odžejali. V bližini stoji lična lesena hišica, kjer boste plačali vstopnino, ki znaša za otroke 4,00 EUR, za dijake in študente 6,00 EUR, odrasli pa boste morali odšteti za vstop v Kostanjeviško jamo 8,00 EUR. Tam vas bo čakal tudi vodnik.

Jama, ki je sicer dolga nekaj več kot dva kilometra, je za obiskovalce urejena v dolžini tristo metrov. V njej boste lahko občudovali kapnike različnih velikosti in čudovitih oblik. Jama ima tudi nekaj prelepih podzemnih dvoran in čarobno jezero. V jami boste zagotovo videli tudi kakšnega netopirja.

Poleg Kostanjeviške jame je Kostanjevica znana tudi po bližnjem Krakovskem gozdu. V osrčju tega gozda se nahaja štirideset hektarjev velik, zavarovan sekundarni pragozd. V njem rastejo hrastova drevesa, stara tudi do tristo let in visoka do štirideset metrov.

Seveda pa je naravni biser Kostanjevice na Krki tudi reka Krka, na kateri mesto leži. Krka ponuja vrsto možnosti za romantične sprehode, plovbo s čolni, v poletnem času kopanje, supanje in ribolov.

Če se boste odpravili v Kostanjevico na Krki, vam zagotovo ne bo dolgčas. Poleg vsega naštetega pa se lahko še sprehodite po čudovitih poteh med njivami, sadovnjaki in vinogradi in se nemara podate na vrh Gorjancev.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja