fbpx

Krakovski gozd, največji nižinski gozd v Sloveniji

Krakovski gozd je prava zakladnica različnih živalskih in rastlinskih vrst. V tistih, ki ste bolj naravoslovno usmerjeni, bo Krakovski gozd vzbudil raziskovalni duh, v tistih pa, ki ste po duši romantik, pa občutek nečesa veličastnega, magičnega, sanjskega in na trenutke tudi strašljivega.

Če ste bolj pustolovski tip človeka, se boste v Krakovski gozd podali sami in sledili oznakam ob poti, v nasprotnem primeru pa vam priporočamo, da si ta ogromen, največji nižinski gozd v Sloveniji in eden redko ohranjenih nižinskih gozdov v Evropi, ogledate v organizirani skupini. Voden ogled Krakovskega gozda je vsako leto organiziran v mesecu aprilu in ga organizira Zavod za gozdove in Občina Kostanjevica na Krki. Za informacije pokličite Turistično informacijski center v Kostanjevici na Krki, kjer se lahko dogovorite za voden ogled, ki je možen že za manjše skupine ( družine) tudi med letom, čeprav pa je najbolj priporočljiv obisk v spomladanskih mesecih, ko so krošnje dreves gole, zato je v gozdu bolj svetlo in so tla pokrita s cvetočo podrastjo.  V Krakovski gozd se nikakor ne odpravljajte po obdobju deževja, saj so takrat gozdna tla zelo mokra in mestoma tudi poplavljena. Krakovski gozd je poplavljen tudi vedno takrat, ko poplavlja reka Krka. In prav zaradi tega spada med tako imenovana mokrišča.

Do izhodišča za pohod po Krakovskem gozdu najlažje pridete, če avtocesto Ljubljana – Zagreb zapustite v Drnovem pri Krškem. Tam v krožišču zavijete v smeri Kostanjevice na Krki in nato sledite obcestnim smerokazom za Kostanjevico. Ko prispete v Kostanjevico na Krki, se zapeljete par sto metrov do Gostišča Žolnir, ki se nahaja na desni strani ceste, tik pred krožiščem pri mostu čez reko Krko. Avtomobil pustite na brezplačnem parkirnem prostoru nasprotni gostišča. Nato pot nadaljujete po cesti proti Krakovskemu gozdu in sledite markacijam ob cesti. Za pohod skozi Krakovski gozd se dobro obujte. Primerni so pohodni čevlji, še bolje pa je, če imate kar dežne škornje. Tudi kakšna jopica ne bo odveč, saj sredi gozda, pod gostimi krošnjami mogočnih dreves, sončni žarki le težko sežejo do tal. Dobrodošla bo tudi zaščita pred komarji, ki jih v tem »mokrem« območju ne manjka.

Pot skozi Krakovski gozd se imenuje Resslljeva pot in je ime dobila po češkem gozdarju Josefu Resslu, ki je v devetnajstem stoletju Krakovski gozd premeril in prehodil po dolgem in počez in ga popisal, izmeril in ustrezno označil. Drugače pa je bil Josef Ressel človek, ki je izumil ladijski vijak, stiskalnico za grozdje in še več tega.

Krakovski gozd

Urejena in označena pot skozi Krakovski gozd, ki se torej imenuje po Josefu Resslu, je kar dolga in meri dobrih osem kilometrov, za kar boste, če si boste svet okoli sebe ogledovali z vsaj malo radovednosti, potrebovali debele štiri ure. Če boste na pohodu sami, boste sledili oznakam na deblih dreves in sicer rdeče oznake JR (Josef Ressel). Vendar pozor! Oznake so marsikje že zbledele ali pa jih celo ni več, zato pazite, da ne zaidete.

Pot vas vodi po gozdni stezi, ponekod dosti široki, drugje bolj ozki. Marsikje boste morali čez brv preko vode. Prav poseben občutek je hoditi med izredno množico visokih, vitkih dreves, ki v višino merijo tudi do štirideset metrov. Najbolj pogosta drevesna vrsta, ki jo boste videli v Krakovskem gozdu, je hrast dob. Poleg njega pa boste tam lahko uživali še ob pogledu na vrsto drugih drevesnih vrst kot so beli gaber, črna jelša… Tudi podrast Krakovskega gozda je izredno bogata z rastlinstvom, saj tam raste mnogo zaščitenih rastlinskih vrst kot so močvirski tulipan, ki ima viseč cvet kot zvonček, rdeče-škrlatne barve in ga najdemo v Sloveniji le še v Krakovskem gozdu in na Ljubljanskem barju.

Krakovski gozd pa ne skriva samo bogastva rastlinskega sveta, ampak boste v njem lahko opazili tudi vrsto zanimivih živali. Pravijo, da v njem domuje okoli sto dvanajst vrst ptic, med katerimi je kar sto gnezdilcev-to so ptice, ki si pletejo gnezda. Med sicer redkimi vrstami ptic kot so vijeglavka, pivka, zelena žolna, srednji detel, je med njimi zagotovo najbolj zanimiva in posebna črna štorklja. V Sloveniji naj bi bilo okoli dvajset parov teh prelepih črnih ptic in sicer jih poleg Krakovskega gozda najdemo še na Ljubljanskem barju, ob Cerkniškem jezeru, Murski Šumi in v dolini Soteske pri Kamniku.

V Krakovskem gozdu naj bi bilo tudi v Sloveniji edino gnezdo orla malega klinača, ki je izredno redka vrsta orla, saj naj bi to vrsto našli samo v vzhodni Evropi in Indiji.

Poleg množice ptic, ki čez leto žvrgolijo ali se kako drugače oglašajo med krošnjami mogočnih dreves Krakovskega gozda, bomo v Krakovskem gozdu lahko v  močvirskih vodah opazili tudi do enajst vrst dvoživk, med katerimi so najbolj pogoste barska žaba in zelena krastača. Dvoživkam pa v vodah Krakovskega gozda družbo dela tudi nekaj manj kot štirideset ribjih vrst, med katerimi pa zagotovo ni zlate ribice.

Krakovski gozd

Ne bodite presenečeni, če bo mimo vas v močvirju ali v vodi, ali pa celo pod vašimi nogami, švignila kakšna majhna živalca kot je močvirska rovka, miši podobna živalca, ali pa prava miš, kašen bober ali vidra. Zgodi pa se lahko tudi, da v Krakovskem gozdu srečate divjo mačko ali pa celo divjega prašiča.

Pohodna pot skozi Krakovski gozd vas vodi do štirideset hektarjev velikega Krakovskega pragozda, ki je bil leta 1952 razglašen za pragozdni rezervat in je vanj vstop prepovedan. Zato se boste mimo njega po pohodni poti napotili proti »izhodu« iz Krakovskega gozda. Ob povratku na izhodišče pri Gostišču Žolnir, vas pot popelje še do vasi Malence, kjer stoji drugi najdebelejši hrast v Sloveniji. Cvelbarjev hrast, kot ga imenujejo, ima v obsegu celih sedem metrov, v višino meri nekaj več kot trideset metrov, raste pa že celih tristo let.

Pohod skozi Krakovski gozd vas bo zagotovo naredil lačne, malo zaradi hoje čez drn in strn, ob vodi, čez vodo, po vodi …malo zaradi »gozdnega« , mokrega zraka, zato si boste na koncu poti zagotovo privoščili kaj za pod zob. Lahko kar v Gostilni Žolnir ali pa v centru Kostanjevice v gostilni »Kmečki hram«. Eni in drugi vas bodo razvajali z domačimi, slastnimi jedmi izpod Gorjancev. Ko si boste napolnili želodčke in se odžejali, pa si nemara ogledate še lepote Kostanjevice na Krki, ki je znana tudi kot »dolenjske Benetke«…

Foto: Jože Rozman, Patricija Kelhar, Jože Povšič.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja