fbpx

Kras je pokrajina, kjer človek ne ostane ravnodušen.

V zadnjih nekaj letih je na glasbeno sceno prišlo kar nekaj novih pesmi, ki imajo slovenske rime, v ozadju pa se lahko sliši harmoniko. V Sloveniji je ogromno izvajalcev, ki so še relativno mladi in se trudijo uspeti. Leta 2017 se je pojavila pop skladba z naslovom Edina, ki je v manj kot letu dni dosegla kar 1.500.000 ogledov na Youtubu. Izvajalci skladbe so člani skupine Zvita feltna, ki prihajajo s Krasa in v nekaterih svojih pesnih tega sploh ne skrivajo. Pravzaprav že samo njihovo ime nam lahko pove, da prihajajo s primorskega konca, kjer feltna pomeni platišče pri avtomobilu.

Kras je poimenovanje za kar nekaj različnih reči. Kras pisano z veliko začetnico pomeni slovensko pokrajino, ki ima posebne izstopajoče značilnosti, kras pisano z malo začetnico pa lahko pomeni prav poseben tip površja. Kot posebnost pa naj povem, da obstaja tudi gospod, ki nosi priimek Kras. gre za rimskega vojskovodjo in pa tudi politika, z imenom Mark Licinij Kras, ki si je nagrabil kar zajetno bogastvo, znan pa je predvsem po tem, da je zatrl upor, ki ga je vodil Spartak, najslavnejši Tračan in gladiator, ki smo ga lahko spremljali v seriji na malih ekranih. Mark je dal po zatrtju upora križati kar 6000 ujetnikov, nato pa je postal konzul in uvedel trubinat. Zatem je postal cenzor in z Julijem Cezarjem in Pompejem sklenil prvi triumvirat. Zatem je spet postal konzul, nato pa je padel v bitki porti Partom.

Vendar kraško površje nima nič opraviti s krutim starodavnim Rimljanom. Kraško površje je nastalo zaradi pretakanja podzemeljskih voda in posledičnega raztapljanja kamnim, zaradi česar nastajajo značilne kraške površinske in pa tudi podzemeljske oblike. Kamnina, ki je sestavni del kraškega površja, je apnenec, ta pa ustvarja različne oblike, jame, podzemeljska pretakanja.

Sama beseda, ki označuje Kras, se je razvila iz starega izraza, ki je označeval kamen in je na začetku pomenil kamnito pokrajino. Iz tega se je nato razvilo lastno ime za področje Krasa, ki se razteza vse od Tržaškega zaliva, preko Soške doline in Brkinov, vse do Vipavske doline.

Kraški pojavi niso značilni le za ta predel Slovenije, pač pa jih poznajo tudi povsod v Evropi. Obstaja celo veda, ki raziskuje to površje, imenuje pa se krasoslovje. Procesa, ki sta kriva za nastanek takega površja sta erozija in korozija. Kraški pojavi so lahko:

  • Abime (jašek, ki se odpre v mrežo podzemnih prehodov)
  • Centoes (vrtača, značilna v Mehiki)
  • Turlough (presihajoče jezero, značilno na Irskem)
  • Škraplja (žleb na neporaslih površinah, ki spominja na umeten tlak)
  • Fojba (obrnjen lijakast ponor)
  • Uvala (skledasta kotanja)
  • Polje (večja kotanja z ravnim dnom, kjer poteka vodni vir)
  • Ponor ali vrtača (zaprta depresija (dolina) za odvajanje vode)

Slovenija je, izmed vseh držav s kraškimi pojavi in kraškim površjem, najbolj ogrožena država, saj imamo zelo obsežne podzemne sisteme, ki se nahajajo pod kraškim območjem. Vendar Kras še zdaleč ni edini kraj, kjer je kraško površje v Sloveniji. Kar 43 % slovenskega ozemlja je kraške sestave. Vendar je res tudi to, daje slovensko kraško površje med najbolj raziskanimi.

Če pa se sedaj osredotočimo še na območje Krasa, ki nosi tako ime zaradi svoje geologije, govorimo o območju, ki zajema južni del Primorske, del Notranjske in pa Tržaško pokrajino, ki se nahaja v Italiji. Slovenski del Krasa zajema ozemlje naslednjih občin: Komen, Divača, Sežana, Hrpelje-Kozina, deloma tudi Miren-Kostanjevica. Italijanski del Krasa sovpada z Tržaško pokrajino.

Glavno mesto slovenskega Krasa bi lahko rekli, da je Sežana, ki jo imenujejo tudi kraška metropola. Na Krasu pa lahko vidimo naselja, še vedno grajena v svojih originalnih oblikah. Primer takega je Štanjel. Za kraške hiše je značilno, da so grajene iz kamenja, krite pa so s kamnitimi škrlami (danes jih pokrivajo z mediteranskimi korci). Velika značilnost kraških hiš je tudi pokrit balkon, ki je navadno precej ozek in gre po vsej dolžini hiše, ima pa leseno ograjo in pa tudi leseno nosilno konstrukcijo. Dvorišče, oziroma borjač, kot mu rečejo domačini, je navadno zaprt z zidom, grajenim iz kamenja in pa z bivalni hišo ter ostalimi gospodarskimi poslopji (navadno so ta namenjana za kmetovanje in/ali živino). Edini dostop do same hiše je tako imenovani porton, navadno okrašen s kamnitim obokom.

Vendar Kras ni le skupek kamnitih hiš, ki jih povezujejo zelene pokrajine. Največja značilnost teh krajev niso kamnine, pač pa odlično rdeče vino – teran in pa naravnost božanska mesnina – kraški pršut. Teran naj bi znali najbolje pridelati pridelovalci, ki se nahajajo v okolici Tomaja. Gre za naselje, ki se nahaja v Občini Sežana, v njegovi okolici pa lahko najdemo cel kup kraških jam. Kar 80 % obdelovalnih površin v Tomaju je zasejanih z vinogradi.

Obstaja tako imenovano območje – vinorodni okoliš Kras – ki zajema površino 575 hektarov in s tem spada pod najmanjši vinorodni okoliš v vsej Sloveniji. Za kraško podnebje je značilen severnik, ki ga imenujemo burja, saj je znan po svojih močnih sunkih. Značilna pa je tudi rdeča zemlja (tudi terra rosa). Poleg terana je tu zelo znan refošk (rdeče vino), nekoliko manj znana vrsta pa je tudi vitovska grgranja (belo vino), ki je bolj znana pri italijanskih sosedih. Bela vina, ki jih pridno pridelujejo na Krasu so: malvazija, rebula, laški rizling in pa chardonnay.

Na Krasu lahko najdemo tudi take kraje, kjer trta refoška ne uspeva ravno najbolje, zato na takih območjih pridelujejo merlot (rdeče vino). Vešči kmetje in starejši vinarji obvladajo tudi pridelovanje kraševca, iz več vrst grozdja pa vinarji pridelujejo tudi rose.

Kraško površje je kot nalašč za vzgajanje vinske trte, saj prebivalci tod že od samih začetkov pridelujejo vino. Obstaja pa kratka zgodba o tem, kako so se kraški ljudje sploh dokopali do svojega terana. Ko je Bog v starih časih hodil po zemlji in opazoval ljudi, je prišel tudi do Krasa. S seboj je za malico nosil pršut. Kraševci pa so imeli skopo zemljo in so bili zato precej lačni, zato so mu med spanjem pršut ukradli. Bog jih je za krajo tako kaznoval, da jim je vzel vse vodovje in ker je bil pršut slan, so bili ljudje žejni. Tu pa se v zgodbo umeša hudič, ki je Kraševcem dal trto, da so iz nje pridelali teran. In tako sta teran in pršut ostali glavni značilnosti Krasa.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja