fbpx

Kredarica ima najvišje ležečo planinsko kočo, kapelo in meteorološko postajo

Kredarica je vrh v Julijskih Alpah, ki se nahaja med Triglavom in Ržjo. Najbolj znana je po tem, da se tik pod njenim vrhom nahaja najvišje stoječi planinski dom v Sloveniji, Triglavski dom, najvišje stoječa kapelica v Sloveniji, kapelica Marije Snežne in najvišja meteorološka postaja v Sloveniji.

Kredarica je znana tudi po tem, da je eno med bolj pogosto izbranih izhodišč za vzpon na najvišji slovenski vrh Triglav. Kredarica ponuja tudi prečudovite razglede po slovenskih Julijskih Alpah, saj si z nje lahko od blizu ogledujemo Triglav, pogledi pa nam sežejo do Pihavca, Razorja , Prisojnika, Škrlatice, Dovškega Gamsovca… Ob lepem vremenu nam pogledi lahko sežejo tudi vse do Visokih Tur v Avstriji.

Kredarica je najlažje dostopna iz Doline Krma. Pot je dokaj lahka, dobro markirana, delno speljana po gozdnih stezah, med rušjem, čez melišča in planine, … primerna je tudi za tiste, ki se bojijo višine, saj na poti ni prepadnih predelov, ni jeklenic…vzela pa vam bo okoli pet ur časa v eno smer. Je pa dobro, da imate dobro pohodniško obutev, primerna oblačila, tudi kakšna rezervna majica ne bo odveč in pa seveda nekaj za pod zob  in nekaj za žejo v nahrbtniku.

Da pridemo na Kredarico moramo Gorenjsko avtocesto zapustiti na izvozu Hrušica in se peljati proti Kranjski gori. V vasi Dovje skrenemo levo proti Mojstrani. Nato se peljemo v smeri doline Krme. Cesta je deloma kar strma,  vse do table, ki označuje začetek Triglavskega narodnega parka. Peljemo se mimo Kovinarskega doma vse do zapornice, kjer na parkirišču pustimo jeklenega konjička.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Damjan Štros, Ema Bobnar, Joži Slabe, Tine Razgoršek, Vilma Peternel.

Peš se nato napotimo po dokaj široki kolovozni poti, ki nas najprej vodi skozi zeleno poraščen gorski gozd. Zatem polagoma preidemo v pas rušja, kjer se pot postopno vzpenja in vije med grmičevjem in nižjim drevjem. Prečimo s skalovjem posejano Malo polje, kjer v poletnih časih lahko naletimo na čredo goveda in po dobrih dveh urah hoje pridemo mimo pastirske koče Prgarce na planini Zgornja krma. Nadaljujemo pot po travnatih pobočjih, ki postopoma preidejo v vse bolj gruščnato pot. Po poti lahko vseskozi občudujemo vrhove gora Julijskih Alp, zagledamo tu pa tam kakšno gorsko rožico in predvsem pazimo na varen korak po kamenju in skalovju. Po kakšnih petih urah ne preveč zahtevne hoje je pred nami Kredarica in Triglavski dom na njej.

Triglavski dom stoji na mestu, kjer je bila leta 1896 postavljena Triglavska koča na Kredarici. Postaviti jo je dal slavni Jakob Aljaž, tisti, ki je za en goldinar kupil Triglav, da je postal naš, slovenski. Idejo za to je dobil, ko je med postavljanjem Aljaževega stolpa na Triglavu hotel s prijatelji prespati v Dežmanovi koči, to je današnji Staničev dom, ki je veljala za nemško, saj so v tistem času na Triglav plezali predvsem Nemci. Takrat je imel srečo, da je dobil prenočišče, ker ponavadi je bila koča vedno polna tujcev in za Slovence ni bilo prostora. Zato se je odločil, da bo Kredarica mesto, kjer bo stala slovenska planinska koča. In tako so 10. avgusta 1896 proslavili odprtje Triglavske koče na Kredarici.  Dom so kasneje večkrat obnavljali in dograjevali. Leta 1909 so ga preimenovali v Triglavski dom na Kredarici. Danes lahko dom sprejme tristo pohodnikov v 30 sobah in v osmih sobah s skupnimi ležišči. V domu je tudi restavracija, WC-ji, umivalnice. Dom je odprt skozi vse leto, v času sezone, to je od junija do konca septembra je priporočljivo, da si prenočišče rezervirate vnaprej.

Poleg Triglavskega doma se nahaja čudovita kapelica Marije Snežne, ki stoji prav na mestu, kjer je tudi Jakob Aljaž dal leta 1896 postaviti kapelico. Le to so neznanci leta 1952 uničili. Dovški župnik Franc Urbanija in ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar sta zaslužna, da je bila leta 1992 na Kredarici postavljena nova, prelepa gorska kapela Marije Snežne. Ob blagoslovu kapele, 19.avgusta 1992. leta, se je na Kredarici zbralo prek pet tisoč ljudi. Kapelica ima preprosto notranjost, s klopmi, na katere se lahko posede  lepo število planincev. Maše so v kapeli v času od začetka julija pa do začetka septembra vsako nedeljo ob osemnajsti uri. Največja slovesnost pa je na Kredarici 5. avgusta vsako leto, na praznik Marije Snežne, ko se pri kapeli pod Triglavom zbere množica ljudi.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Kredarica  je tudi mesto, kjer stoji najvišje ležeča slovenska vremenska postaja. Postavljena je bila leta 1954. Ima velik pomen pri spremljanju vremenskih razmer v visokogorju. V bližini meteorološke postaje se nahaja tudi Triglavski ledenik, ki naj bi se v zadnjih desetletjih močno skrčil, zato ga meteorologi skrbno spremljajo. Zanimivi so podatki, ki jih beležijo vremenarji na Kredarici. In sicer so zabeležili, da je bila najdebelejša snežna odeja na Kredarici debela kar sedem metrov, da je bila najvišja temperatura, ki jo je dosegla Kredarica celih enaindvajset stopinj, najnižja pa kar osemindvajset stopinj pod ničlo.

Nekaj deset metrov pod kapelo se na Kredarici nahaja še ena naravna znamenitost naših Julijskih Alp in to je podzemna Ivačičeva jama. Ime je dobila po njenem najditelju, meteorologu Francu Ivačiču, ki jo je odkril leta 1961. Jama ima dva vhoda in 130 metrov dolžine. V njej se nahaja podorna dvorana in  čudovit ledeni tobogan. Je pa potrebno biti v jami izredno pazljiv, da se ne zdrsne na ledenih tleh. Če boste imeli s seboj svetilko, kar je priporočljivo, boste lahko uživali ob pogledih na svetlikajoči se starodaven led, ki ga je v jami čudovito ustvarila narava.

Kot rečeno je Kredarica tudi izhodišče za vzpon na našega očaka Triglav. Vzpon na Triglav s Kredarice je kar zahteven, saj moramo, da dosežemo  greben, opraviti s plezalnim delom poti, na kateri so nam v pomoč klini in jeklenice. Da dosežemo vrh Triglava in Aljažev stolp na njem, bomo potrebovali kar debelo uro časa, lahko pa tudi malo več, če bo na poti proti vrhu »gužva«.

Poznam kar nekaj ljudi, ki imajo strah pred višino, klini in jeklenicami in zato ne bodo nikoli osvojili Triglava. Pridejo pa ti ljudje po nezahtevni poti iz doline Krme vse do Kredarice. In zanje je že to zmaga, da so v neposredni bližini Triglava, počutijo se skoraj tako kot da bi ga osvojili…

Drugi pa na Kredarico, na Kredarici in potem naprej na Triglav!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja