fbpx

Križna jama je znana po številnih podzemnih jezerih

Slovenija je znana po številnih znamenitostih, ki jih opazimo na površju. Pod zemljo pa se skriva še čudovita neokrnjena narava, ki jo je izoblikovala voda skozi stoletja, in kamor so se zatekli tako ljudje kot živali, ko je nanje prežala nevarnost. Govorim o jamah, in ena izmed takšnih je Križna jama, ki je dandanes znana po Evropi in po celotnem svetu, kot ena najbolj ohranjenih jam.

Do Križne jame se lahko pripeljete neposredno z avtom. S pričetkom vožnje v Ljubljani se usmerite na Tržaško cesto, nato pa nadaljujete vožnjo po avtocesti proti Kopru in Postojni. Peljete se vse do Vrhnike in še naprej proti Uncu in nato proti Cerknici. Ko prispete do Bloške planote, vas smerokazi usmerijo do vhoda v Križno jamo.

Križna jama predstavlja okoli 8 kilometrov dolg jamski sistem, ki se nahaja med Blokami, Loškim in Cerkniškim poljem. Vhod v jamo se nahaja približno 1,5 kilometra južno od naselja Bloška polica.

Jama je svoje ime dobila po bližnji cerkvi sv. Križa, isto ime pa nosi tudi gora na vzhodnem delu Cerkniškega jezera. Jama je bila odkrita leta 1832, v njej pa se pojavljajo zapisi že iz 16. stoletja. Arheologi menijo, da so prvi ljudje, ki so vstopili v jamo pripadali dobi neolitika, saj so v jami odkrili keramiko, staro skoraj 5 tisoč let. Raziskovanje jame se je povečalo leta 1847, ko je Aleksander Skofiz v jami opazil kosti jamskega medveda. Izkopavanja so se začela leta 1878, ko je Ferdinand von Hochstetter v štirih dneh izkopal okoli 2000 kosti, in nato sestavil dve popolni okostji medvedov. Danes se nahajata v dunajskem naravoslovnem muzeju. Največja lobanja, ki so jo v križni jami izkopali meri v dolžino kar 56 centimetrov. Same kosti naj bi bile stare nekje od 45.000–146.000 let.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Barbara Burnik, Brane Zupan, Leopold Bregar, Vilma Peternel.

Za turiste je bila Križna jama odprta v 50. letih prejšnjega stoletja, zanjo je takrat skrbelo Turistično društvo Loška dolina, kasneje Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, od 90. let 20, stoletja dalje pa za njeno ohranjenost skrbi Društvo ljubiteljev Križne jame.

Notranjost Križne jame velja za nekaj posebnega. Ne velja le za najbolj ohranjeno jamo v Evropi, ampak je znana tudi po njenih številnih smaragdnih jezerih. Sistem z jezeri je bil raziskan leta 1926. Danes si je ob ogledu možno ogledati 22 jezer in se po njih prepeljati tudi s čolnom, vseh jezer pa je skupaj 45. Največja globina, ki jo jezera dosegajo je 7 metrov, vmes pa zaradi karbonata v vodi na brzicah nastajajo sigovi jezovi. Zaradi naravne ohranjenosti jame, jama nima betonskih poti in javne razsvetljave. Vanjo lahko vstopite skupaj z usposobljenim turističnim vodičem ter z gumijastimi škornji in akumulatorsko svetilko, ki jo dobite pred vhodom v jamo. Zaradi krhkih sigovih pregrad si vodni del lahko ogledajo le 4 osebe na dan.

Če se odpravljate na ogled Križne jame boste za 1-urni ogled z vožnjo po I. jezeru odšteli:

  • odrasli: 9 €
  • otroci: 6 €

Enourni ogledi so primerni za skupine do 60 ljudi. Pred prihodom v jamo priporočajo dolge hlače, jopico z dolgimi rokavi in tople nogavice, saj je v jami stalna temperatura 8 stopinj Celzija. Za večje ljubitelje jam ponujajo tudi od 3,5–4 urni ogled in vožnjo po 14 jezerih. Najdaljši ogled pa vključuje vožnjo čez kar 20 jezer. V jami lahko slikate, v kolikor ne podaljšujete vodenega obiska ali drugih obiskovalcev. Obisk je možen vsak dan po predhodni najavi, ob večjih nalivih pa je le ta onemogočen.

Najlepše mesto v jami se imenuje Kalvari, od tam pa se jama razdeli na dva rova – Blatni in Pisani rov. Preko Pisanega rova vodi pot do Kristalne gore, ki velja za največji prostor v jami.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Križna jama pa vsebuje tudi Novo Križno jamo ali Križno jamo 2, ki jo je v 70. letih prejšnjega stoletja odkril Alojz Troha in se zanjo zavzel. Jama velja za nadaljevanje že poznane Križne jame. Loči ju sifon, ki še ni bil preplavan. Jama je zaprta za javnost, saj jo še raziskujejo in vanjo lahko vstopijo le raziskovalci z dovoljenjem Ministrstva za okolje in prostor.

Kljub zaprtosti Križne jame in količini teme, v njej prebivajo številne živalske vrste. Do leta 200 je bilo v njej odkritih 45 podzemnih živalskih vrst. Pojavljajo se tako vodne kot površinske živali. Križna jama predstavlja dom: kapniški postranici, jamskemu pajku, slepi postranici, jamskemu ježku, jamski mokrici, drobnovratniku … Jama je poznana kot 2 največje prezimovališče netopirjev podkovnjakov. Dve živalski vrsti sta tudi dobili ime po jami, saj so ju prvič našli tukaj. To sta hrošček križnojamski brezokec in križnojamska belgrandiela.

Če se že mudite po Krasu, in ste si že ogledali vse stalagmite in stalaktite v Križni jami, se lahko popeljete še do Križne gore. Nahaja se nad vasjo Sveta Ana in Podlož. Hrib je že od zgodnjega časa naprej veljal za romarski kraj, kamor so ljudje začeli romati že v 8. stoletju. Poseljen je bil že od starejše železne dobe naprej, iz časa srednjega veka pa so arheologi tukaj odkrili kar 21 srednjeveških grobov. Na vrhu stoji cerkev sv. Križa, po kateri je Križna jama dobila ime. Zgrajena je bila v 15. stoletju, prvi zapisi pa o njej pa se pojavijo okoli leta 1526. Malo kasneje, leta 1547 so do cerkve naredili tudi križev pot s kapelicami. Cerkev stoji na razgledni legi, ki ob jasnem vremenu ponuja pogled na Škofjeloško hribovje in del Kamniških Alp. V njej se nahajajo številne dobro ohranjene freske, ki predstavljajo odlomke iz legende sv. Urha, kateremu je bila cerkev sprva posvečena. Od leta 2000 naprej je bila razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Notranjska, z njo kras in številne jame, predstavlja edinstven del Slovenije, ki ga je potrebno obiskati že zaradi številnih posebnosti. Križna jama, ki predstavlja eno izmed takšnih je vredno obiskati, saj podaja popoln uvid v naravno ohranjenost jam. Velja za svetovno znano, sodi pa tudi na 4. mesto na svetu po številu pravih jamskih živali. Križna jama predstavlja popoln obisk poleti, ko pritiska vročina. V jamah se lahko ne le ohladimo, ampak pridobimo dodatno znanje, ki je povrhu vsega še zanimivo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja