Kurent je tradicionalni pustni lik

Ko gre silvestrovo mimo in ko se vsi nehamo spraševati, kje bomo preživeli zadnji dan v letu, takrat se počasi odpre novo vprašanje v smislu, kje bomo za pusta in kaj bomo oblekli za pusta. Gre za poseben praznik, ko nam je edinkrat v letu (če izvzamemo noč čarovnic, ki smo jo prevzeli od Američanov) dovoljeno biti to, kar si najbolj želimo. Majhne deklice so lahko princeske, Elze iz Ledenega kraljestva, vile, Miki Miške in tako dalje, dečki pa so lahko kavboji ali Indijanci, mogoče Ninja želve ali pa Supermani. Ko odrastemo pust nima več enakega učinka, maske postanejo nekako bolj zrele in pust predstavlja ali večer, ko se lahko žura do onemoglosti ali pa dan, ko je treba nakupiti bombone in ves dan odpirati vrata smešno našemljenim otrokom.

Letos bo pust prišel petega marca. Gre za čas, ko se lahko našemimo v tako imenovano šemo oziroma maškaro. Pust pride vsako leto na svoj dan, to pa zato, ker je odvisen od velike noči. Namreč, pustna nedelja mora biti natanko sedem nedelj pred velikonočno nedeljo. Navadno za pust označimo le pustni torek, a prava pustna dneva sta v resnici dva. Poleg torka je tu še pustna nedelja.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Alenka Berk, Klavdija Kostanjevec, Nina Poznič, Petra Novak, Vilma Peternel, Vlado Sofronievski.

Dejstvo je, da pust ni nek novodobni praznik ali moderna izmišljotina zdolgočasene družbe. Že Primož Trubar, prvi, ki je pisal v slovenščini, je poznal besedo pust. Beseda je izhajala iz stare besede za »mesopust«, ki pa je sestavljena iz besed meso in pa postiti se oziroma pustiti meso. Če prevedemo originalno besedo iz italijanščine, ki označuje tako meso, torej besedo »carneleva«, bi to v slovenščini pomenilo opusti meso. Iz italijanske originalne besede (carneleva) je nastala beseda »carnevale«, ki pa jo je sodobna evropska kultura prevedla v »karneval«, v slovenščino pa smo jo prevedli kot »praznovanje pusta« oziroma »pustovanje, pust«. Mesopust že dolgo v našem jeziku ne obstaja več, v ruskem jeziku pa to besedo še vedno poznajo in z njo označujejo štiridesetdnevni post, ki se navezuje na velikonočni post.

In kot je stara beseda za pust, tako je star tudi sam običaj. Praznovali so namreč že v predkrščanski dobi, nato so izročilo pusta prevzeli in nadaljevali Rimljani, vse skupaj pa se je nadaljevalo tudi po pokristjanjenju. V srednji Evropi so po letu 1300 pust označili kot zabavo pred štiridesetdnevnim postom.

V Sloveniji pust enačimo že z tradicionalnimi maskami. Poleg tega za pustne maske poznamo kar nekaj različnih besed, razen maškara in pustna šema so tu še pustar, pustnjak, pustnik, fašenk in pa kurent. Slednja beseda ima splošni pomen kot šema, ki ima na sebi kožuh, okrog pasu zvonce, na glavi pa posebno pokrivalo. Kurent je znan predvsem v vzhodni Sloveniji.

Kurent je značilen lik, doma s Ptuja, tudi Dravskega polja in okolice. Na že tradicionalnem pustovanju oziroma kurentovanju nastopajo v glavnih vlogah. Vloga kurentov naj bi bila po izročilu odganjati zimo in zlo iz dežele, z zvonci pa kličejo pomlad in pa tudi dobro letino. Kurent je po običaju oblečen v ovčjo kožo, na glavi ima masko, iz ust pa dolg jezik. Na glavi ima rogove, ki so okrašeni s pisanimi trakovi, okrog pasu nosi zvonce. Obut je v gamaše.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Kurent je nekaj posebnega, poznamo pa dve vrsti kurentov. Eden je pernati markovski, drugi pa rogati haloški. Spremljevalec kurenta je navadno nek hudič oziroma vrag. Kurent naj bi v rokah imel posebno palico, imenovano ježevka. Tako ime ima, ker naj bi bila ovita v ježevo kožo. Imel pa naj bi tudi klešče, v katere naj bi po izročilu ujel najlepše dekle oziroma dekle, ki mu je všeč.

Kurent se lahko imenuje tudi korant. Znan je tudi kot bajeslovno bitje. Bil naj bi čudežni goslač v slovenski mitologiji. Med drugim je tudi slovanski bog veselja in obstaja možnost, da tudi spolnosti. Sicer je čas kurenta pokopal kot boga, ga pa je obdržal kot nekega duha, ki naj bi preganjal zimo.

Kurentovanje je prav poseben ljudski običaj, ki se dogaja na Ptuju in v okolici. Namen dogodka je odganjanje zime, kar pa je tudi smisel vsega trušča za pust. Pohod kurentov naj bi se začel na vaseh na ptujskem območju, nato pa naj bi se rajanje (predvsem ples) razširilo vse do Haloz.

Leta 2017 so decembra kurentovanje vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Ptujsko kurentovanje je namreč največja organizirana pustna prireditev. Prireditev se je rodila leta 1960, ime pa je dobila, seveda, po kurentu. Čas trajanja celotnega karnevala se je skozi leta precej spreminjal. Po običaju pa naj bi se vse skupaj začelo s prvim poskokom kurentov in prireditvijo. Pustni torek je vrhunec, ko se zberejo vse maske in tekmujejo za najizvirnejšo, najboljšo ali pa najbolj smešno. Na koncu se simbolično pokoplje pust, vse skupaj pa spremlja bogat kulturni, zabavni in pa glasbeni program.

A ne glede na to, kako je kurentovanje s kurenti vred znano in na nek način pomembno, še danes ni povsem jasno, kje kurenti sploh izvirajo. Mogoče so poganskega, mogoče slovanskega ali grškega izvora ali pa kakega drugega. Običaj naj bi se po izročilu prenašal iz dedka na sina, nato na vnuka in tako dalje. Le moški so namreč lahko zmogli toliko fizične moči in napora, saj je kurentov kostum kar precej težek, tudi boj z zimo naj ne bi bil prav lahek, zato so vlogo kurentov prevzeli moški. A ženski spol pri kurentovanju vseeno ima posebno vlogo. Ženske so bile in so še vedno zadolžene za izdelavo okrasja za moškega kurenta. Navadno se kurenti združujejo v skupine in društva, v katerih je po od petnajst pa do dvajset članov oziroma kurentov. Vodja take skupine je običajno najstarejši v skupini, ta pa tudi organizira obhode.

Kurenti nikakor niso le neke pustne šeme, ki se zabavajo in plešejo. Nosijo prav posebno sporočilno vrednost, soustvarjajo identiteto ptujskega okolja. Biti kurent velja za častno dejanje, ne pa le delo za nekoga, ki si ni sposoben najti službe in biti resen. Kurenti v svoje kroge sprejemajo vse generacije in skupaj predstavljajo pobeg iz zemeljskega sveta in pa vez z mističnim. Pomembno je, da se povežemo s svojimi koreninami in škoda je, da nekateri še vedno ne, kje te korenine so. Če ne veš, kaj je tisto, kar te določa, ne moreš biti izpopolnjen.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja