fbpx

Lipica je najbolj pomembno slovensko konjeniško središče na celotni kraški planoti

Bela griva, bel kožuh, močne in dolge noge, pokončna drža, elegantna hoja, to je lahko le eno – konj, s katerim se Slovenija zelo rada ponaša tudi na svetovni ravni in domuje pa prav v Lipici. Govorimo o lipicancu, ki je pravzaprav najbolj znana atrakcija celotne Lipice.

Lipica se imenuje naselje, ki stoji v občini Sežana in je pravzaprav najbolj pomembno slovensko konjeniško središče na celotni kraški planoti.  Nahaja se čisto ob regionalni cesti (št. 205) Sežana – mejni prehod Lipica, tik ob državni meji z Italijo. Lipica leži na nadmorski višini 402 metrov in je od Trsta oddaljena le pičlih 11 kilometrov. Spada po obalno – kraško regijo, njena površina pa znaša 10,56 kvadratnih kilometrov.

Lipica je del Krasa, zato ni niti presenečenje, da jo obdaja značilno edinstveno kraško okolje, čudoviti in ogromni travniki, katerim senco delajo predvsem hrast, lipa in kostanj. Njive so na dnu dolov. Najbolj znani so Mebelinovec, Srnjak in Škilanov dol, ki je imenovan po tržaških škofih. Na severu Lipice je sedaj že opuščen Čufarjev kamnolom in pa vhod v prav tako zdaj že opuščen premogovnik. Deloval je od leta 1778 pa do leta 1817, s premogom pa je zalagal predvsem rafinerijo sladkorja na Reki. V okolici Lipice najdemo veliko kraških jam, kar seveda sploh ni presenečenje. Kalčevska jama, Dolga jama, Polhkova peč in ostale so le primeri teh jam. Bolj znana izmed jam je Lipenska jama, ki je globoka kar 137 metrov, dolga pa celih 662 metrov. Najbolj znana izmed jam pa je seveda jama Bilenica, ki je dolga približno 1300 metrov in je verjetno tudi najstarejša turistična jama na svetu. Po pisnih virih v njej namreč potekajo organizirano vodeni ogledi že od leta 1633. Škibini je zaselek, ki spada pod Lipico, nad katerim se dviga hrib, ki se imenuje Kokoš in je visok približno 667 metrov. Čezenj teče državna meja. Seveda pa je glavna znamenitost Lipice kobilarna, z več kot 400 – letno tradicijo, kjer vzrejajo svetovno znane lipicance.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Alenka Šolar, Daniel Daniel, Darko Jakovac, Davor Knežiček, Eva Majdič, Janja Ropič, Jasna Sinček Glavič, Karin Sterle, Mateja Vesel, Romana Majhen, Špela Kodrič

Lipicanec je avtohtoni kraški konj, ki so ga pred davnimi časi križali s španskim, napolitanskim in arabskim konjem. Reja te pasme pa se je na območju Lipice zažela že konec 16. stoletja. Lipicanci so najbolj zanimivi zaradi svoje posebnosti, ki je ta, da so kot žrebeta temne barve in dobijo lep bel kožuh šele takrat, ko odrastejo. Lipicanec pa ne velja za pravega belega konja, saj osivi s starostjo. Dve stoletji nazaj so bili tudi črni, rjavi in lisasti, potem pa so pričeli odbirati tiste, ki niso bili čisto beli. Njihovo telo je daljše in nekoliko pravokotne oblike, imajo veliko mišične mase, suho glavo, ki pa je v razmerju s telesom in vratom relativno velika. Vrat imajo usločen in imajo visoko akcijo nog. Lipicanec je postal slovenski simbol in je upodobljen tudi na slovenskem kovancu za dvajset centov. Žrebci so za dva centimetra višji od kobil, oči imajo temne, ušesa pa srednje velika. Lipicanci veljajo za živahne konje, ki pa so dobro učljivi in prav zaradi tega primerni za izvajanje dresurnih elementov in vse ostale oblike konjeniškega udejstvovanja.

Kobilarno Lipica, kjer vzrejajo lipicance, je ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel (takratni regent Štajerske, Koroške, Kranjske, Istre, Trsta). Njegov namen je bila vzreja elegantnih, voznih in jahalnih konj za konjušnice v Gradcu (tu je bila njegova rezidenca). Pisalo se je leto 1578, ko si je izbral zapuščen dvorec tržaškega škofa v Lipici. Prevzel je posest in odkupil še bližnje posestvo, ki je bilo v lasti Jurija Božiča. Na tem delu ozemlja se danes nahaja igrišče za golf. Zgradili so hleve, stanovanjske stavbe, uredili so pašnike in travnike, za kar pa so morali pripeljati zemljo iz številnih kraških dolin. Zato danes še marsikdo Lipico imenuje za »zeleno oazo na kamnitem krasu«. Zatem so še pogozdovali. Po petih letih urejanja je Franc Jurko, ki je bil prvi upravnik kobilarne, sporočil, da je vse pripravljeno in pripeljali so 24 plemenskih španskih kobil in 6 plemenskih španskih žrebcev, kasneje so pripeljali še nekaj pretežno arabskih plemenskih konj. Med svetovnima vojnama so konje večkrat selili na varna območja in jih potem vozili nazaj. Danes je v njihovih hlevih po več predstavnikov šestih izvirnih linij žrebcev in kar 16 klasičnih rodov kobil.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Kobilarna Lipica je poskrbela za turistični razvoj Lipice in tako je bil davek za velike travnate pašnike, kobilarno, pokrito jahalnico, igrišče za golf gradnja dveh hotelov in prodajalna spominkov. Med vsemi ohranjenimi stavbami pa je največjega pomena ohranjen del z graščino in starim hlevom, imenovanim Velbanco.

Lipica bo tako zadostila vsem, ki občudujejo konje, golf, uživajo v opazovanju kulturne dediščine in narave, pa tudi tistim, ki imajo radi umetnost, saj je v delu stare graščine v Lipici tudi galerija slovenskega slikarja in konstruktivista, Avgusta Černigoja.

V neposredni bližini Lipice (takoj za hotelom Klub) je vrtača, imenovana Dolina Lurške Matere Božje, ki je v bistvu vrtača, urejena kot cerkev na prostem. Kapelica, ki služi kot glavni oltar tej cerkvici, je dom kipu Lurške Matere Božje. Za tiste, ki bi se radi udeležili bogoslužja, je priporočljivo, da si izlet v Lipico izberejo na kak večji Marijin praznik, saj le ob teh potekajo svete maše v cerkvici. Seveda pa si lahko Lipico izberemo tudi za kak krajši dopust in se lahko namestimo v enemu izmed hotelov in tako več dni uživamo med konji in razprostranimi travniki.

Lipica pa ni le konjeniško-turistično usmerjeno naselje, pač pa ima tudi veliko socialno noto. Nekje v začetku meseca maja se namreč organizira Tek v Lipici – tečem, da pomagam, ki je dobrodelni tek preko katerega se zbira humanitarna sredstva, ki so potem namenjena za eno izmed ranljivih skupin, ki pa jo določi lions klub Primorske cone. Na teku zbirajo prostovoljne prispevke gledalcev, tekačev in ostalih donatorjev. Za tiste starše, ki nimajo varstva za svoje otroke je organizirano tudi varstvo, organizatorji pa postavijo celoten program, vstopnice za ogled kobilarne pa so tisti dan znižane za dvajset procentov.

Lipica je res čudovit kraj za otroke in prav posebna turistična točka za odrasle, saj nudi veliko vsega, predvsem pa združuje konje in ljudi. Vsakomur ponujajo nekaj in o svojih ponudbah ter dejavnostih tudi redno poročajo na svoji spletni strani in na uradni Facebook strani.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja