fbpx

Ljubljanica je pomembna zaradi arheoloških najdišč

Reke se nahajajo povsod po svetu, že od nekdaj pa so imele pomembno funkcijo. V času srednjega veka so v rekah ženske prale oblačila, kasneje so reke postale pomembna tovorna pot, ponekod so pomembne še danes kot tovorne poti, recimo reka Ren na Nizozemskem. Posebnost rek pa je tudi njihova sposobnost samoočiščevanja. Načeloma ne potrebujejo nobene čistilne naprave, saj se po določenem času očistijo same. Po kolikšnem času se očistijo pa je odvisno od vodotoka reke. V Sloveniji imamo kar 67 rek in potokov daljših od 20 kilometrov med katere spada tudi reka sedmerih imen ali Ljubljanica.

Ljubljanica je reka, za katero velja, da ima sedem imen. Zakaj je temu tako lahko pojasnimo s tem, da izvira v kraškem svetu, bolj natančno na Babnem polju, nato pa velikokrat ponikne in spet pride na površje na drugem koncu. Ponika in izvira vse od Babnega polja pa do Vrhnike, posledica pa je sedem imen: Trbuhovica, Obrh, Stržen, Rak, Pivka, Unica in Ljubljanica.

Teče po južnem delu Ljubljanske kotline in čez glavno mesto, Ljubljano. Velja za zelo vodnato reko, saj zbira vodo s 1884 km2 površine. Dolga je z vsemi imeni skupaj skoraj 40 kilometrov.

Za Ljubljanico velja, da je njena struga nadvse pomembna zaradi številnih arheoloških najdb. Na dnu so arheologi našli predmete iz različnih zgodovinskih obdobij, vse od prazgodovine pa do novega veka. Zaradi velike arheološke vrednosti je reka zaščitena kot kulturni spomenik od leta 2003. Prav tako je del Ljubljanskega barja, po katerem tudi teče Ljubljanica zaščiten z Naturo 2000. Na Barju so prav tako pomembna najdišča, saj so tukaj nekaj časa prebivali koliščarji, za seboj pa pustili ostanke njihovih bivališč, njihovo prevozno sredstvo – deblak, koščeno in kamnito orodje in orožje, keramične predmete …

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Anica Stefanovič, Boštjan Urbanc, Darko Jakovac, Janez Urbanc, Jelka Bajželj, Nina Bevc, Nina Poznič, Tinkara Tina.

Etimološki izvor Ljubljanice ni znan. Ena izmed teorij pravi, da naj bi slovenska beseda bila izpeljana iz nemške besede Laibach, ki pomeni počasna voda, ki zastaja. Druga teorija pravi, da je reka dobila ime po naselju. Novejše raziskave pa pravijo, da naj bi ime nastalo iz lastnega imena Ľubovidъ, to pa naj bi bil človek, ki je bil kriv za nastanek naselbine ob reki, iz katere se je nato razvila Ljubljana. Ime Ľubovidъ naj bi kasneje dobilo veliko skrajšav, vse do okrajšave Ljubija in iz tega Ljuba. Prebivalci te naselbine naj bi se imenovali Ljubljane, iz tega pa je nato nastalo ime Ljubljana.

V antiki je reka nosila ime Nauportus, tako kot se je takrat imenovala Vrhnika, kjer je bilo pristanišče. Iz srednjega veka so se ohranila predvsem latinska in nemška imena Leybach, Laibacus, Laybach, prvo slovensko ime pa je zapisal Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodini Kranjski.

Ljubljanico pa so omenjali tudi pisatelji, pojavlja se tudi v pesmih. Zelo podrobno je Ljubljanico opisal Ivan Cankar, slovenski pisatelj rojen na Vrhniki. Usmeril se je v opisovanje izvirov v njegovem delu Moje življenje. Upesnil jo je naš največji slovenski pesnik France Prešeren v pesmi Povodni mož. Pojavlja pa se tudi v popularni francoski pesmi, Aux Champs-Élysées, ki jo je Gregor Strniša predelal v slovenščino in prevedel Čez Šuštarski most.

Za Ljubljanico je značilna zelenkasta barva vode, kot kraška reka pa ima tudi posebnost, da velikosti njenega porečja ne moremo določiti, saj se spreminja s količino vode na Krasu.

Ljubljanica je bila pomembna že v času Rimljanov. Predstavljala je pomembno prometno pot, pri Vrhniki pa se je nahajalo tudi pristanišče, Nauportus. Cvetelo je tovorništvo, po Ljubljanici so Rimljani tovorili predvsem marmor in drugo blago vse do 19. stoletja, ko je prišlo do izgradnje železnice, ki je vodila od Ljubljane pa vse do Trsta. Tovorjenje po reki je tako počasi propadlo.

Reka je znana tudi po poplavljanju. Zaradi poplavljanja so konec 18. stoletja zgradili Gruberjev prekop in od takrat Ljubljanica teče po dveh strugah. Kasneje so v središču mesta strugo Ljubljanice poglobili, posledica pa je bila znižanje le-te za kar štiri metre.

Čez Ljubljanico pa potekajo številni mostovi. Najbolj znano je Tromostovje, sledijo pa mu še Šuštarski most, Zmajski most, Mesarski most … Vse naštete mostove, ljubljansko tržnico in zapornice, ki regulirajo Ljubljanico, je skonstruiral znani arhitekt Jože Plečnik.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Ljubljanica na splošno velja za živahno reko, ko pa pridemo do Ljubljanskega barja pa se vse spremeni. Reka se popolnoma umiri. Nekateri deli so dostopni le s čolnom. Ob Ljubljanici pa zasledimo tudi pestro favno in floro. Na Ljubljanskem barju naj bi živelo 107 vrst ptic, v vodi pa 45 vrst rib od katerih prevladujejo sulec, lipan, ščuka, potočna in ameriška postrv in smuč. Na nabrežju reke pa lahko velikokrat zasledimo bobre, nutrije in vidre.

Tako ob poletnih kot v zimskih mesecih si lahko Ljubljanico in okolico ogledate s turistično ladjico, poleti pa je omogočeno tudi supanje, lahko pa si izposodite tudi kanu. Poleg vseh aktivnosti v vodi pa se lahko ob Ljubljanici tudi sprehajate in si odpočijete pod Trnovskim pristanom z vrbami žalujkami in stopničastim sprehajališčem, ki ga je prav tako zasnoval Jože Plečnik.

Mit o Argonavtih tudi omenja Ljubljanico. Mit govori o pogumnih možeh z junakom Jazonom na čelu, ki so potovali z ladjo Argo in pri Črnem morju iskali zlato runo. Z ladjo so pluli tudi po Savi in nazadnje po Ljubljanici.

Ljubljanica, reka, ki je znana predvsem po tem, da teče pod znanim mostom Tromostovjem. Turisti si jo radi ogledajo, saj je pogled nanjo res nekaj posebnega, že zaradi njene značilne zelenkaste barve. Čeprav pa kot reka izgleda lepo pa kopanje vsaj na nekaterih predelih zaradi prevelike onesnaženosti ni priporočljivo.

Skupaj s prelepo Ljubljano Ljubljanica ustvarja mestno vzdušje v glavnem mestu Slovenije. Velja za reko, čez katero so speljani tako prometni kot neprometni mostovi. Ljubljanica je lepo vidna tudi iz ptičje perspektive, to pa lahko dosežete, če se povzpnete na Ljubljanski grad. Od tam pogled seže ne le na Ljubljanico pač pa na številne ceste, hiše in celo ob lepem vremenu na Kamniško–Savinjske Alpe.

Ogled Ljubljanice skupaj z otroki predstavlja odličen družinski izlet, saj se bodo otroci zabavali ob sprehajanju ob čudoviti reki, hkrati pa jih lahko poveste o mitu o Argonavtih, ki omenja Ljubljanico ter o največjem slovenskem pesniku Prešernu in o njegovi pesmi Povodni mož, ki bo zagotovo pritegnila njihovo zanimanje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja