fbpx

Muzej na prostem Rogatec na izredno zanimiv način prikazuje arhitekturno dediščino in življenje preprostih kmečkih ljudi v teh krajih med 19. in sredino 20.

Naša prelepa Slovenija premore kar nekaj lepot. Samo nekateri se ne podajo na raziskovanje po naši prelepi deželi, da bi videli kaj naj Slovenija ponuja. Nekateri gredo raje samo na morje in tam uživajo, nekateri so ljubitelji gora in osvajajo naše prelepe vrhove, mogoče nekateri raje poležavajo ob jezerih. Nekateri pa se radi podajo okoli in raziskujejo kake prelepe kotičke. Tudi gradovi, cerkve, doline, galerije ter muzeji so včasih lepi za pogledat. To vse spada k lepotam Slovenije. In danes se bomo podali v Rogatec, čudovit kraj, kjer se bomo podali v muzej na prostem Rogatec. Kateri so že tukaj bili so bili navdušeni in se še vračajo. Kateri pa še niste bili pa se boste sigurno že naslednji dan podali v ta čudovit kraj in si ogledali muzej na prostem Rogatec.

In kaj je muzej na prostem Rogatec? Tukaj se boste podali v začetek 19 in 20 stoletja, življenje teh ljudi, ki so tukaj živeli. Spoznali boste kulturno dediščino Rogatca in njegove okolice. Ko pridete sem boste videli, kot da ste prišli v majhno gručasto vasico, hiše narejene po starih običajih, pokrite s slamo. In v vsaki od teh hiš lahko doživite čudovito popoldne v družbi čudovitih ljudi, ki vas bodo popeljali v čas, ko se je vse delalo na roke, ko ni bilo strojev in različnih gospodinjskih pripomočkov. Izdelovali boste lahko sveče iz čebeljega voska, pletli različne stvari iz ličja, spekli svoj kruh in še mnogo več. Glavnem tukaj v vsaki hiši posebej se dogajajo rokodelske delavnice. Muzej na prostem Rogatec, kot sem že omenila sestavlja kot majhna vas, kot so gospodarsko poslopje – hlev, stanovanjska hiša, rojstna hiša pesnika Jožeta Šmita, pravi kmečki kozolec iz leta 1892, panonski vodnjak, stranišče, kot ga malokdo še pozna – na štrbunk, kovačnico, čebelnjak, viničarsko hišo. Po celotnem muzeju na prostem Rogatec poskrbijo za vodene oglede, ter vse delavnice doživite v živo, da tudi vi okusite delo in življenje 100 in 200 let nazaj.

Kozolec; ta kozolec je zelo star saj je iz leta 1892. Kozolcu pravijo tudi toplar, in ta kozolec je nekaj posebnega, ker je dvojni vezani kozolec. Nekoč so kozolci bili trdnost in simbol skoraj vsake kmetije. Pa ne samo v teh krajih, ampak po celotni Sloveniji. Nekatere kmetije ga imajo še danes. Služil je za sušenje sena ter drugih poljskih pridelkov. Pod njim pa so lahko shranjevali različne stvari, različna kmečka orodja.

Kovačnica; že samo ime pove, da se ta prostor je nekoč uporabljal za kovačijo. Tukaj je samo predstavljena kovaška oprema, ki so jo nekoč uporabljali kovači za svoje delo. Predstavljena je Mordejeva kovačnica, ki je delovala v Dobovci. Pokojni kovač Mordej jo je zgradil že leta 1930 in je bil tista leta zelo obiskan kovač, saj je bil v svojem delu odličen. Kovačnico so tukaj zgradili leta 1996, da bi čim bolj imela isto podobo, kot takrat.

Čebelnjak; čebelarstvo je v Rogatcu že od nekdaj razširjeno, kot tudi drugod v okolici in po celotni Sloveniji. Med je zelo znano sladilo, ki ga uporabljamo lahko tudi kot zdravilo. Iz voska, ki ga tukaj dobijo pripravljajo sveče, iz medu pa različne sladice in razne sladke pijače. Tukaj ne boste videli poslikanih panjskih končnic, ker za ta kraj niso značilne. So pa tukaj značilni slamnati koši.

Svinjak; je stavba, ki so jo sem prestavili leta 1987, v isti obliki kot je bila nekoč na domačiji v Tlakah. Svinjak je iz 50 tih let, ampak je po zgradbi ostal isti, kot takrat. Tudi streha je pokrita s slamo, ima štiri hleve in stoji med kozolcem in hlevom. Ima tudi listnico, ampak tukaj so danes na ogled sani, s katerimi so nekoč kmetje iz gozda spravljali les. Spomladi pa so na njive vozili gnoj.

Vodnjak; to ni vodnjak, kot ga imajo še nekatere kmetije doma. To je vodnjak panonskega tipa, kar zgleda čisto drugače. Voda se zajema na vzvodu zaradi kamna, ki je namenjen kot protiutež. Voda pa se zajema z lesenim vedrom, ki pa ima varnostni zatič, narejen da se ne more prevrniti vedro, ko zajamemo vodo.

Poljsko stranišče; nekoč ni bilo stranišč v hišah. Kmetje so imeli stranišča zunaj, zato se je imenovalo tudi stranišča na štrbunk. Taka stranišča malokdo še pozna. Tudi ni bilo poleg bivalnega prostora, moral si se kar sprehodit do njega, večinoma so jih imeli poleg gnojišč, da so ga lažje ščistili.

Gospodarsko poslopje; je nekoč služilo za različne namene. Zgradba je narejena tako, da je spredaj kozolec, kar je povezan z zgradbo. V enem delu je vinska klet, v drugem pa je prostor, kjer so mlatili žito. Je pa tudi prostor, kjer je bil hlev. Tukaj boste videli kar nekaj razstavljenih orodij, kot so leseno samokolnico, stiskalnico grozdja – prešo, sadni mlin, mlatilnico, brusni kamen, šrotara…

Stanovanjska hiša; v tej hiši se je nekoč rodil pesnik Jože Šmit, tukaj je preživel svoje otroštvo. Hiša je pokrita s slamo, v celoti je iz lesa, na tleh je ilovica, tudi stene so ometene z ilovico, kot so bile nekoč. Tudi notranjost hiše je razporejena, kot nekoč. Not najdete črno kuhinjo, dve majhni sobi, shrambo, hiško ter dnevni prostor. Nekoč so hiše bile vse tako majhne in v njej so preživele velike družine, ter bile srečne.

V muzeju na prostem Rogatec vam nudijo raznovrstne ponudbe, kar še vam bolj popestri dan in dogajanje tam.

Viva arhitektVra in Viva MateMatika; tukaj boste lahko izdelovali stanovanjsko hišo iz makete. Naučili se boste izračunat ploščino, prostornino. Glavnem zelo poučno in zanimivo.

Rokodelski center Rogatec; tukaj boste lahko sprobali svoje spretne prste in nekaj izdelali iz naravnih materialov.

Nit čez nit…ali kako nastane tkanina; če neveste kako nastane tkanina, je ta ponudba sigurna primerna za vas. Na tkalskem glavniku si boste lahko stkali svojo zapestnico ter marsikaj poučnega še spoznali.

Stara mama, stari ata so mi vse povedali; ta ponudba vam ponuja ogled muzeja, kjer vam ponujajo oglede in prikaze stari običajev, kot so obrti, opazovali jih boste lahko kako kaj izdelujejo. Npr. iz ličja izdelujejo izdelke, v kovačiji delajo žeblje, peke kruha…

Ampak to še ni vse, da bi radi videli še več se morate v muzej na prostem Rogatec kar sami odpraviti in videti kaj vse vam ponujajo. Morate pa vedet, da je tudi tukaj simbolična vstopnina. In kako najlažje pridete do Rogatca za vse tiste, ki prvič slišite za ta kraj. Ko se boste peljali po avtocesti proti Mariboru, greste za izvoz Dramlje. Nato pa sledite za Šentjur, Rogaški Slatini in Rogatcu. V Rogatcu pa vas bodo table usmerile za muzej na prostem Rogatec. Ko boste tam uživali, boste sigurno navdušeni in se boste še vrnili. Pa doma ne pozabit svojih otrok. Izlet in ogled je primeren za vso družino.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja