fbpx

Nanos je najbolj značilna planota na Notranjskem

V sred med Pivko in Ipavo

Kvišk dviguje se Nanos

Z jezerletno sovo glavo;

Domovine je ponos! -J.H. (1852)

 

Že leta 1852 je avtor J.H. napisal pesem o Nanosu, mogočni gori, ki je lahko v ponos vsem Slovencem. Nanos je kraška planota, ki predstavlja oviro zahodnim in jugozahodnim vetrom. Pravijo, če nad Nanosom visi oblak, bo zagotovo dež in slabo vreme. Poleg naravne prepreke pa Nanos ločuje celinski del Slovenije od Primorja.

Nanos predstavlja eno izmed najbolj priljubljenih izletniških točk za pohodnike, kolesarje in jadralne padalce. Do izhodišča pridete tako, da se usmerite na avtocesto Ljubljana–Koper ter izberete izvoz Razdrto. Od tam sledite oznakam za Razdrto, nato pa oznakam za Veliko Ubeljsko, kjer boste zagledali veliko parkirišče. Od tam naprej vas bodo vodile markacije. Izberete lahko strmo pot, ki ponuja čudovite razglede na okolico, in vam vzame približno uro in 45 minut hoda, ali pa uberete bolj položno in lažjo pot, ki vam bo vzela dve uri in 20 minut hoda.

Za jadralne padalce Nanos predstavlja ravno prav visoko goro, da se lahko tukaj spustijo. Seveda, kadar burja ne piha preveč. Za kolesarje pa obstaja veliko urejenih makadamskih in asfaltiranih poti. Vzpon na Nanos je izjemno primeren za kašen kondicijski trening. Kolesarji se najraje podajo iz vasi Podnanos, kjer vodi 10 kilometrov dolga pot do Lovske koče.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Irena Barbarič, Klemen Možina, Melita Košič, Špela Trček, Tina Stegne, Vida Žaberl, Zala Klinar.

Izjemno kraško planoto lahko občudujemo vedno, kadar se po avtocesti peljemo proti morju ali pa nazaj. Vedno očak preži na nas. Planota je dolga 12 kilometrov, v širino pa meri kar 6 kilometrov. Na vzhodu Nanosu dela družbo Hrušica, na zahodu pa Trnovski gozd. Odrezani rob Nanosa se imenuje Pleša, saj tam skoraj ni nič gozda. Najvišji vrh, do katerega se le redki povzpnejo, (zgolj, ker je že iz Pleše čudovit razgled) se imenuje Suhi vrh in leži na 1313 m nadmorske višine. Zgoraj se nahaja še vpisna knjižica in žig. Prav tako iz samega vrha ob lepem vremenu vidite najvišje očake Julijskih Alp, Kamniško–Savinjskih Alp in Karavank.

Čez Nanos poteka tudi Slovenska planinska transverzala in Slovenska geološka pot. Kar pa ne sme manjkati na nobeni večji gori, pa je planinska koča. Tudi na Nanosu obstaja Vojkova koča na Nanosu, ki velja za planinsko postojanko, in stoji pod Plešo. Odprta je bila leta 1949, ime pa je dobila po slovenskem partizanu in narodnem heroju Janku Premrlu-Vojku. Leži na 1240 m nadmorske višine, z njim pa danes upravlja planinsko društvo Postojna.

Vojkova koča na Nanosu je odprta med 26. aprilom in 30. septembrom vsak dan, razen ob četrtkih, v zimskih mesecih, od oktobra do aprila pa obratuje le ob petkih sobotah in nedeljah. Ob slabem vremenu in neprevozni cesti je koča zaprta.

V koči je mogoče tudi prespati. Ponujajo okusno domačo hrano, ki vas ne bo razočarala, prav tako pa nimajo preveč zasoljenih cen.

Od koče oziroma Peše, kakor ji tudi pravijo, seže pogled ob lepem vremenu na Postojnsko kotlino, Javornik, Snežnik, Vremščico, Slavnik, Tržaški zaliv ter del Vipavske doline.

Ker Nanos velja za kraško planoto, se na njem nahajajo številne vrtače, brezna in jame. Nekatere jame so domačini poimenovali kar ledenice. Do leta 1960 so v ledenicah ljudje nabirali led in ga vozili ter prodajali v Vipavo in Trst. Danes ti ledeniki veljajo za naravno dediščino in segajo do globine 218 metrov.

Geološko je Nanos sestavljen predvsem iz apnenca, ki je nastal v juri in kredi.

Včasih so na Nanosu obstajali tudi pašniki in pastirji so poleti gonili živino na poletno pašo. Danes se v večini travniki zaradi opustitve dejavnosti zaraščajo v sekundarni gozd.

Na Nanosu vlada tudi raznolika flora in favna. Prav zaradi tega so določeni deli Nanosa od leta 1987 razglašeni za Krajinski park Južni in zahodni obronki Nanosa.

Samo ime Nanos naj bi izhajalo iz besedne zveze na Nos, kjer naj bi ime nos pomenilo predgorje.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Pod Plešo pa se na Nanosu nahaja tudi cerkev svetega Hieronima. Ljudje so jo imeli že v starih časih za božjepotno. Sem so prišli izreči vse svoje prošnje, ki so jim ležale na ramenih. Kraj, kjer danes stoji cerkev, se omenja že od srednjega veka naprej, le da naj bi bilo takrat na tem mestu postavljeno svetišče. Cerkev svetega Hieronima je že od nekdaj veljala za romarsko cerkvico. Ljudski glas pravi, da je tukaj pred sliko svetega Hieronima nekoč vedno stala oljenka. Domačini so skrbeli, da ne bi ugasnila, po njej pa naj bi se orientirale tudi ladje, saj naj bi se videla iz Tržaškega zaliva.

Cerkev je po drugi svetovni vojni doživela žalostno usodo, saj je bila popolnoma izropana in uničena. Čeprav je on nje ostalo le malo, so jo domačini leta 1900 obnovili. Notranjost cerkve danes spominja na asketsko življenje svetega Hieronima.

Blizu Vojkove koče pa se nahajajo tudi oddajniki, ki skrbijo, da ljudje na Primorskem lahko nemoteno poslušajo radio ali si ogledajo dnevna poročila po televiziji. V oddajnem centru Nanos se danes nahaja tudi Muzejska zbirka analogne oddajne tehnike, ki si jo je vredno ogledati.

Težko je včasih verjeti, da se tudi v gorah prirejajo dogodki in razne kulturne in športne prireditve. Tudi na Nanosu vsako leto, prvo nedeljo v januarju poteka dogodek, ki se imenuje Odkopljimo zaklad na Konju. Odvija se na Konju, kjer se udeleženci zberejo, vsak prinese nekaj sladkega ter steklenico vina. Skupaj s prijatelji zakopljejo steklenico vina, ki jo naslednje leto ob istem času izkopljejo in v dobri družbi izpijejo požirek žlahtne kapljice.

V spomin na Janka Premrla je vsako leto, prvo nedeljo v marcu, organiziran Pohod po Vojkovih poteh.

Planinsko društvo Podnanos vsako leto organizira še en dogodek za športnike. Vsako leto, drugo nedeljo v oktobru, je organiziran tek na Nanos v spomin na Fabjana Furlana. Trasa obsega 5,7 kilometrov dolžine, poteka pa iz Podnanosa do Lovske koče.

Nanos je gozdnata planota, kamor se lahko odpravite sami ali pa z družino. Pot na Nanos nikakor ni zahtevna in je dobro markirana. Po gozdnati poti vse do vrha lahko med potjo najdete tudi kakšne ostanke rastlin, školjk in živali. Dobro je poudariti, da se je potrebno zaščititi s sončno kremo, saj so sončni žarki na določeni višini bolj nevarni. Če se podate na Nanos, je potrebno poskrbeti za topla oblačila, saj velikokrat na vrhu piha burja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja