fbpx

Otok ljubezni v Ižakovcih

Ko slišimo besedo otok, nam misli uidejo nekam na morje, kjer mrgoli otokov. Ko bolj natančno rečemo, da gre za otok v Sloveniji, se takoj spomnimo na Blejsko jezero. Vendar ta Otok ljubezni ni ne na morju in ne na Gorenjskem, temveč v idilični vasi Ižakovci v Prekmurju ob reki Muri. Smo zbudili vaše zanimanje? No, pa pojdimo nazaj v čas, ko je nastala najbolj priljubljena točka za zaljubljene Otok ljubezni.

Mistična reka Mura, ki izvira v Avstriji, se je skozi stoletja ob svojem koritu poigrala z naravo in v Ižakovcih ustvarila naravni otok, ki je obdan z rečnim rokavom. Že takrat so domačiti otok ljubkovalno poimenovali »otok ljubezni«, saj so se tja hodili kopat predvsem zaljubljena gospoda takratnega časa, vendar o Otoku ljubezni kroži kar nekaj ljudskih zgodb. Čeprav se je večina zgodb skozi čas izgubila, je še vedno znana tista, ki pravi, da je beltinska grofica Marija Zichy, ki je živela v gradu v Beltincih (Beltinci so znani po svoji dolgi tradiciji grofov), ob kopanju na otoku vedno znova in znova ponavljala, da se človek ob obisku otoka vanj preprosto zaljubi. In imela je prav. Ampak…

…so ljudje čez čas ugotovili, da lahko iz tega otoka naredijo nekaj več, tako so nanj postavili plavajoči mlin, ki je do danes sicer doživel nekaj obnov, vendar se je ohranil kot danes edini plavajoči mlin v Sloveniji. Mlin, kot ga poznamo in si ga lahko ogledamo danes, je bil zgrajen leta 1999 in je v celoti izdelan iz lesa. Zakaj? Ker les preprosto najlažje plava na vodi in je hkrati zelo nosilen. Mlin skupaj z mlinskim kolesom stoji na dveh čolnih. V notranjosti mlina je soba, ki je namenjena le mlinarju, ki tam melje koruzno, pšenično in pirino moko. Poleg mlina Otok ljubezni sestavljata tudi »büjraški muzej« in brod. Slednjega sestavljata dva plitva čolna, ki sta povezana z nosilno in povezovalno ploščadjo. Ta brod pluje z ene strani reke Mure na drugo stran, in sicer s pomočjo rečnega toka. Če je vodostaj prenizek, brod ne pluje, prav tako pa je plovba prepovedana v času, ko Mura poplavlja.

Obiskovalcem Otoka ljubezni je odprt za ogled tudi že prej omenjeni »büjraški muzej«, kjer si obiskovalci lahko ogledajo stalno razstavo o »büjraštvu«. Ta prikazuje predvsem orodja, ki so jih nekoč uporabljali »büjraši« v boju s poplavljanjem rek Mure.  V muzeju poleg tega obiskovalci lahko kupijo različne spominke in različno moko, ki je zaradi tega, da je čista in ne vsebuje nobenih primesi, zelo priljubljena.

Verjetno se večina med vami sedaj sprašuje, kaj so »büjraši« in zakaj njim je namenjen muzej. To je prekmurski izraz za može in fante, ki so se v preteklosti borili s poplavami na reki Muri. Ob tem so s preprostim orodjem in snobi šibja utrjevali rečne bregove, da jim deroča voda ni odnašala obdelovalne zemlje. »Büjrašev« danes seveda ni več, saj so brodovi reke Mure sedaj urejeni, vendar se njim v čast še vedno vsako leto prirejajo »Büjraški dnevi«, ki jih spremlja pester večdnevni glasbeni, kulturni in kulinarični program. Prireja jih tamkajšnje kulturno društvo, in sicer v začetku avgusta. Dogodek običajno traja tri dni, obiskovalci pa si čez dan lahko ogledajo prikaz kulturne dediščine, okusijo odlično domačo kulinariko ter se zvečer pozabavajo na koncertih. In če smo ravno pri kulinariki, je treba na tem mestu poudariti, da obiskovalci Otoka ljubezni nikakor ne bodo siti le z gledanjem čudovitega otoka in prelepega plavajočega mlina, temveč si v hiši poleg »büjraškega muzeja« lahko privoščijo pravo »büjraško malico«, ki si jo s pomočjo brodarjev lahko pripravijo kar sami. Nad ognjem si popečejo na palici nataknjen kruh, ga natrejo s česnom in namažejo z zaseko. In če je kdo žejen? Tudi za to je poskrbljeno, saj je tik ob Muri okrepčevalnica, kjer se žejni lahko za nekaj minut usedejo in preprosto uživajo v šumenju in petju ptic.

Otok ljubezni je po svoji vsebini, lepoti in neokrnjeni naravi znan bližnji in širši okolici. Poleg ogleda »büjraškega muzeja« in plavajočega mlina na Muri, se obiskovalci lahko sprehodijo ob rečnem bregu med topoli in tulipanovci. Pot je preprosta, in sicer se sprehajalci od parkirišča po makadamski cesti sprehodijo do Mlina na Muri. Tu se pot nadaljuje desno in tik ob reki Muri. Pot vodi mimo lesenih hišk, informativnih tabel in klopi zaljubljencev, ki je, mimogrede, najbolj priljubljena točka za zaroke. Po kolovozu se po približno 15 minut zavije desno v gozd stran od Mure. Po približno 10 minutah hoje pot križa križišče, kjer kolovoz zavije levo. Na tej točki se lahko obiskovalci odločijo, da se sprehodijo neposredno do reke Mure, v kolikor pa želijo sprehod nadaljevati naravnost, po slabih 100 metrih zavijejo desno proti gozdu. Na levi strani pot obdajajo polja, na drevesih pa so opaziti modre puščice, ki skrbijo, da se sprehajalci ne izgubijo. Čez nekaj minut hode se pride do velikih platan, ki spominjajo na nekdanji park. Pot še vedno pelje naravnost, ki vodi iz gozda do makadama. Pot še vedno vodi naravnost in po nekaj minutah hoje makadam zavije desno. Po nekaj minutah hoje je krog zaključen – sprehod se konča točno tam, kjer se je začel.

Otok ljubezni je priljubljena točka vse dni v tednu v vseh letnih časih, vendar je v poletnih mesecih precej oblegan tudi s komarji, zato priporočamo, da se primerno »opremite«. Sprehod ob reki Muri je ob obisku mlina in muzeja skoraj že obvezen, v toplih mesecih pa ne bodite presenečeni, če boste na brodu priča poroki – vedno več parov se na otoku, kot že omenjeno, zaroči in nato tam tudi poroči.

In kako pridemo do tja? Če se pripeljemo po avtocesti, jo zapustimo na izvozi Lipovci. Tam zavijemo levo in čez nekaj kilometrov pridemo do vasi Beltinci. Pot nadaljujemo do križišča, kjer pri Mercatorju zavijemo desno. Peljemo se mimo parka in po prednostni cesti naravnost mimo cerkve in nato mimo pokopališča, kjer nato sledimo smerokazom in pri trgovini zavijemo desno proti Ižakovcem. Ko pridemo v Ižakovce, pot nadaljujemo naravnost vse do smerokaza, ki nas vodi levo. Čez nekaj metrov pridemo do smerokaza, ki nas pelje na makadamsko cesto. To nadaljujemo vse do parkirišča, ki nam je prej služilo kot izhodiščna točka za sprehod. Otok ljubezni je zelo priljubljen tudi med tujci, zato ne bodite presenečeni, če boste na parkirišču zasledili več tujih kot domačih registrskih oznak.

Smo vas prepričali, da Otok ljubezni ni na obali in ne na Bledu? Ne? Potem pa se pojdite prepričat sami. Verjemite, ne bo vam žal.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja