fbpx

Paški Kozjak je hribovit svet v občini Velenje

Če želite preživeti dan v mirnem, naravnem okolju podeželskega sveta se odpravite na izlet na Paški Kozjak. Paški Kozjak je hribovit svet v občini Velenje, poraščen z gozdovi in se razprostira od vzhoda proti zahodu,  po 10 kilometrov dolgem grebenu, ki ga oklepata reki Paka in Hudinja.

Paški Kozjak ponuja bogastvo spomenikov ljudske arhitekture, ki se kaže v sušilnicah za lan,  s šiklom     ( skodlami ) pokritimi strehami domačij, štepihi ( vodnjaki ) na dvoriščih, ovčjakih – stavbah za ovce, marofi. Na območju Paškega Kozjaka lahko vidite tudi kašte, to so rešetkaste zložbe iz lesa in kamenja, ki se uporabljajo predvsem za urejanje obrežij vodotokov, za urejanje erozijskih žarišč in za zavarovanje pobočij.

Paški Kozjak poleg arhitekturnih spomenikov v svojih gozdovih nudi bivališče mnogim živalim, kot so gamsi, lesna sova, lahko pa tam srečate tudi hermeline – to so prikupne živalice, podobne veliki podlasici.

Naravni svet je tu poraščen z obsežnimi, bogatimi, mešanimi gozdovi, v katerih rastejo bukev, jelka, gaber, breza, bor in pa s travniki pokritimi planotami.   

Paški Kozjak nudi kar nekaj možnosti za pohodništvo in vzpone na njegove vrhove, med katerimi omenimo najvišji vrh Paškega Kozjaka, to je Basališče, s 1272 metri nadmorske višine in Špik, ki meri v višino 1109 metrov.

Poleg pohodništva je možno na območju Paškega Kozjaka tudi kolesariti. Skupna dolžina kolesarskih poti, ki vodijo čez Paški Kozjak, je nekaj več kot trideset kilometrov in je večinoma speljana po makadamskih poteh, zato je potrebno imeti gorsko kolo in pa seveda dobro kondicijo za spuste in vzpone.

Najboljše izhodišče za pohode na vrhove Paškega Kozjaka je s planinskega Doma na Paškem Kozjaku. Vse do doma se lahko pripeljete z avtom in sicer tako, da avtocesto Ljubljana – Maribor, če prihajate iz smeri Ljubljane, zapustite malo pred Celjem, pri Arji vasi, na izvozu Slovenj Gradec, Velenje, Dravograd. Nato pot nadaljujete v smeri Velenja in Slovenj Gradca. Med vasema Paka pri Velenju in Zgornji Dolič se cesta odcepi proti kamnolomu. Po tej cesti pot nadaljujete vse do doma na Paškem Kozjaku. Tu se nahaja velik parkirni prostor, kjer lahko pustite avto in  se peš odpravite na pohod v naravo.

Če se odločite, da boste osvojili Špik, se odpravite od doma na Paškem Kozjaku v smeri Svetega Jošta. Pot se vije najprej po kolovozu, po kakšnih petnajstih minutah pa spet pridete na cesto, ki vas vodi vse do cerkve Svetega Jošta.

Cerkev Svetega Jošta je najvišje stoječa cerkev v Šaleški dolini. Prvotna cerkev, ki je bila postavljena na mestu, kjer stoji današnja, je bila zgrajena v 15. stoletju.  Današnja cerkev pa izhaja iz konca 19. stoletja. Grajena je v neogotskem stilu in je primer preproste cerkvene zgradbe, brez nepotrebnega blišča. V njej je postavljen kip Svetega Jošta, ki je zavetnik romarjev, slepih, pekov…mornarjev. Maše so v cerkvi vsako nedeljo ob 7.00 uri zjutraj in ob 10.00 uri. Poleg cerkve stoji še župnišče, grajeno v baročnem stilu in mežnarija, ki predstavlja primer tipične kozjaške stanovanjske hiše.

Če boste pot nadaljevali na Špik, boste šli od cerkve, mimo šole in nedaleč stran se nahaja smerokaz, ki kaže smer proti Špiku. Pot nato nadaljujete mimo šolskega igrišča, po kolovozni poti, čez travnik in nato še čez gozd. Kmalu, že čez kakšnih 20 minut boste prispeli na vrh Špika. Tam se nahaja tudi vpisna skrinjica, tako, da boste lahko zabeležili osvojitev enega od vrhov, ki jih ima Paški Kozjak. S Šipka boste, ob lepem vremenu seveda, imeli čudovite razglede, ki sežejo vse do Karavank in Savinjskih Alp. Na drugo stran, razgled žal zastira gozd.

Če pa se boste odločili, da se povzpnete na Basališče, ki je najvišji vrh, ki ga ima Paški Kozjak, pa boste od Doma na Paškem Kozjaku potrebovali kakšno uro do uro in pol časa. Pot začnete isto, kot za Špik. Torej od doma na Paškem Kozjaku greste proti Svetem Joštu, pri smerokazu, ki se nahaja ne daleč stran od šole, zavijete v ravno nasprotno smer kot za Špik. Ta pot je malo bolj zahtevna, saj se del poti vije po grebenu, kjer je potrebno biti pazljiv, zaradi skalovja, kamenja in listja. Predvsem v bolj mokrem vremenu na takšnem terenu rado drsi, zato previdnost pri hoji ne bo odveč. Pot se nato nadaljuje čez obsežen travnik, na koncu katerega se nahajata dve lovski opazovalnici. Vi se usmerite proti levi in nato pot nadaljujete čez gozd. Potrebno je prečite še pašno ograjo in pot nadaljevati zopet po grebenu. Na vrhu Basališča se nahaja vpisna skrinjica in pa klopca, na kateri lahko posedimo in nemara malo pomalicamo. Razgleda od tu ni, saj se »vrh« nahaja sredi gozda.

Po isti poti se lahko vrnete do planinskega doma na Paškem Kozjaku. Dom je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, med tednom med 14.00 in 20.00 uro, med vikendom in ob praznikih pa med 9.00 in 21.00 uro. V domu imajo na razpolago 16 ležišč v sobah in 18 skupnih ležišč. V jedilnici je prostora za kakšnih sto ljudi in tudi pred domom se nahaja nekaj klopi. V domu vam bodo ponudili kaj za na žlico, kaj sladkega in tudi odžejali se boste lahko. Od doma boste imeli lep razgled na Šaleško dolino, Velenje, Šoštanj, vidi se tudi Golte, Smrekovec, Ojstrica in Savinjske Alpe.

Če pa se nemara mudite v Dobrni, ki velja za najstarejše delujoče termalno zdravilišče v Sloveniji, pa se tudi od tam lahko odpravite na Paški Kozjak. Ta pot vam bo vzela kakšne tri ure časa, je pa dobro markirana, tako da ne bi smeli zaiti. Odpravite se mimo hotelov do Zdraviliškega doma in pot nadaljujete do Žeblarjeve  kapele na vrhu Klanca. Pot se nato kar strmo nadaljuje skozi gozd, nato sledi kolovoz, mimo kmetij do Šaleške planinske poti. Sledi zopet bolj strm vzpon v hrib, čez smrekov gozd do makadamske ceste, ki vodi vse do doma na Paškem Kozjaku.

Verjetno bi se našla še kakšna pot, ki vodi na Paški Kozjak in njegove vrhove, za vse pa velja, da vas bodo vodile po naravnem okolju, čez gozd, daleč od hrupa mestnega vrveža. Naužili se boste tišine, gozdne svežine, umirili misli in naredili še nekaj dobrega za svoje telo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja