fbpx

Piranski zaliv je eden izmed lepših delov naše obale

Slovenija ima marsikaj, ne glede na to, kako zelo majhna je. Imamo otok, ki sicer ni v morju, vendar otok pa le je. Imamo prelepo naravo, Sočo, gozdove, Ljubljano s svojimi tisočimi znamenitostmi, cel kup raznih zdravilišč in term, smučišča, gore, Triglav z Aljaževim stolpom in tako dalje. Imamo pa tudi Obalo. Sicer je res, da teh, če zaokrožimo, 45 kilometrov obale ni ravno neke piratske, divje, peščene, karibske, skratka pravljične. Vendar je tudi naša mala Obala nekaj posebnega in prav zaradi tega v svoje konce vabi vedno več turistov.

Od Ankarana pa do Pirana, pravijo, se vleče obalni pas morja, ki je naš, vendar nam še teh nekaj hektolitrov slane vode skušajo Hrvati izpodmakniti. Vendar dajmo hec in piransko arbitražo na stran. Naša Obala je čudovita in tega se ne da zanikati. Kljub majhni kilometrini ima naše morje kar nekaj posebnosti in lepot. Piranski zaliv je le en izmed le-teh.

Piranski zaliv je del morja, ki se nahaja v severnem predelu Jadranskega morja. Gre za zaliv, ki je velik približno 19 kvadratnih kilometrov, spada pa pod Tržaški zaliv, ki pa je severu omejen z rtom Madona. Na južni strani Piranski zaliv meji na savudrijski rt. Piranski zaliv je največji zaliv v celotnem Tržaškem zalivu.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Agaline Agata Popovič, Darja Tivold, Franjo Kravos, Irena Marolt, Kristijan Gregl, Sandra Jankovič, Suzi Pucer, Tatjana Podjaveršek, Vilma Peternel.

Rt Madona se pri lokalnih prebivalcih imenuje tudi kot (piranska) Punta. Gre za zahodni konec polotoka, kjer se nahaja tudi Piran, predstavlja pa mejo med Koprskim in pa Piranskim zalivom. Nedaleč stran leži najgloblja točka slovenskega morja, imenovana podvodni Triglav, nahaja pa se 37, 25 metrov pod morsko gladino, v Tržaškem zalivu. Ob rtu Madona je pas morja, v velikosti 13 hektarov, ki je zavarovan kot naravni spomenik. Kar 77 % morskega dna v Piranskem zalivu je globljega od desetih metrov, ampak globina le malo kje preseže 20 metrov.

Če se spustimo v globljo raziskavo, kako je prišlo do imena za Piranski zaliv, ugotovimo, da gre za prevod iz italijanske besedne zveze Rada di Pirano oziroma Vallone di Pirano, ki naj bi bila stara preko 200 let, a je pred slabim stoletjem prevladalo nad imenom Sečoveljski zaliv, ki je uveljavljeno od 18. stoletja, pred tem pa je veljalo ime Largon oziroma Golfo Largone, ki nima natanko pojasnjenega pomena. Vendar je danes dodobra v uporabi besedna zveza Piranski zaliv, ki jo uporabljajo čisto vsi. Navada je pač taka, da se zaliv imenuje po najbližjem večjem kraju.

V Piranskem zalivu se nahajata še dva manjša zaliva, in sicer Portoroški zaliv in pa tudi Sečoveljski zaliv, oba pa ločuje polotok Seča. Seča je naselje, tik ob Piranskem zalivu. Gre za dvojezično (slovenščina-italijanščina) območje.

Če poenostavimo, bi lahko rekli, da ima Piranski zaliv obliko trikotnika, kar bi pomenilo, da stranica, ki povezuje rt Savudrijo in Piran meri 4, 9 kilometra, sredinska črta, ki simbolizira obalo med Piranom in Portorožem meri 3, 1 kilometer, tretja stranica, torej tista, ki povezuje vzhodno portoroško obalo in izliv Dragonje, meri 3, 8 kilometra. Južna obala, torej tretja stranica našega namišljenega trikotnika, je tista ki poteka med izlivom Dragonje in Savudrijo, meri 7, 1 kilometer. Piranski zaliv predstavlja bistven del, ki povezuje naš, slovenski prostor z Jadranom in Sredozemljem, ta pa se povezuje naprej z oceani.

Slovenska obala slovi po solinah. Že Slavko Ivančić prepeva o solinarju in le kdo se ne spomni simpatičnega Tomaža in ambiciozne Milene, ki s psičkom Kajem tekata po solinah in si izpovedujeta ljubezen. Film Poletje v školjki je bil posnet leta 1985, vendar je še vedno buden v spominih. Soline so za slovensko obalo bile od vedno pomemben del življenja. Nekateri sicer trdijo, da so že stari Rimljani pridobivali sol na tem ozemlju, vendar so se soline prvič pojavile leta 804, v zapisih pa so pisno omenjene leta 1274, že v teh letih pa je mogoče sklepati, da so bile Piranske soline last bogatih piranskih rodbin. Piranske soline sestavljajo Sečoveljske soline, kjer je bil posnet legendarni film Poletje v školjki in pa Strunjanske soline. Sečoveljske soline se nahajajo v zaledju Piranskega zaliva in spadajo pod Krajinski park Sečoveljske soline.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Piranski zaliv je ime dobil po Piranu, najbolj romantičnemu mestecu na obali. A poleg Pirana so tu še Portorož, ki slovi po svojih dragih hotelih in pa Lucija, kjer je največ možnosti, da se dobro prespi. Piran je istrsko mesto, ki se nahaja na slovenski strani Piranskega zaliva in je središče Občine Piran. Nahaja se na samem rtu polotoka, tik ob Portorožu. Tu gre za dvojezično območje, kjer sta uradna jezika slovenščina in italijanščina.

Odkar je razpadla Jugoslavija in sta Slovenija in Hrvaška postali neodvisni državi, je morska meja med njim jedro že zakoreninjenega spora. Piranski zaliv je tako bil in je deležen marsikaterega incidenta. Uradni postopek arbitraže se je pričel leta 2013, zaključeno pa je bilo leta 2017, vendar kljub temu še vedno ni jasno zarisane meje med državama. Smo pa Slovenci dosegli, da je Piranski zaliv ostal naš.

Vendar vrnimo se raje v Piran. Tu lahko brezskrbno uživamo v mnogih možnostih namestitve, lahko gremo v Akvarij, kjer lahko med drugim tudi nahranimo morska bitja. Lahko se sprehodimo do katere izmed cerkva in si ogledamo notranjost ali razgled, lahko gremo v kakšen muzej, lahko pa se preprosto usedemo nekam ob morje, naročimo lignje in uživamo v prelepem popoldnevu. Če pridemo pravi čas, lahko mogoče celo vidimo delfine, ki zaidejo v naše morje in tu skačejo iz vode. Vsekakor pa je dobro, da ne ostanemo le v Piranu in v Piranskem zalivu. Prav gotovo nas lahko navduši tudi Ankaran ali pa morda Koper, zagotovo pa je obisk okoliških vasic nekaj najboljšega. Istrska naselja bodo vedno poskrbela, da bomo bili osupnjeni.

Piran in Portorož sta narazen le nekaj minut hoje, tisti, ki so bolj športne narave, pa lahko avto parkirajo v Luciji, če jim uspe dobiti zastonj parkirišče, in se nato sprehodijo skozi Lucijo in Portorož, vse do Pirana, kjer lahko na trgu pozdravijo Tartinija in se nato odpravijo nazaj. Pot je speljana skoraj ves čas ob morju, prav tako pa je ves čas tudi pločnik ob cesti, ki povezuje vsa ta tri obalna mesteca. Na vsakem koraku pa lahko, vsekakor, srečamo nekoga, ki nam bo ponudil ali sladoled ali pico ali pa morda kavico.

Ne le Piranski zaliv, celotna Obala je nekaj, kar se splača obiskati, saj je tu uživanje zagotovljeno. Prav gotovo drži dejstvo, da če bi imela Slovenija več morja, naša mala Obala ne bi bila tako zelo zanimiva in idealna za turiste.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja