fbpx

Predor Karavanke je najdaljši cestni predor v Sloveniji

Predor predstavlja pot navadno skozi goro ali hrib pod površjem zemlje ali pa pod vodo. V Sloveniji smo zavoljo majhni količini morja deležni le predorov pod površjem. Predor hkrati predstavlja podzemni gradbeni objekt, ki je lahko cestni, železniški ali vodni.

Izum predorov pa sega že v preteklost. Sisteme predorov so že poznali Rimljani, najstarejši predor pa se nahaja v Turčiji in se imenuje Terlek Kaya tünel, nastal pa naj bi približno 2000 let pred našim štetjem. Gradnja daljših predorov se je nato razširila z iznajdbo razstreliva, v drugi polovici 19. stoletja pa se je gradnja predorov znatno povečala, saj so leta 1870 izumili vrtalno napravo na stisnjen zrak.

Alpe so že v preteklosti, v času Jugoslavije, in že prej predstavljale naravno pregrado, ki je delila zahod Evrope. Ko so se oblikovale državne meje in vzpostavile politične ureditve, pa je postala ta pregrada zelo pomembna. Ta pregrada ni bila pomembna le takrat, ampak že v času Jugoslavije, saj se je čez Alpe vozilo kar 90 % vsega prometa. Razvoj prometa pa se je takrat s številnimi izumi iz leta v leto večal. Gradnja predora Karavanke je takrat predstavljala avtocestno zvezo med Srednjo Evropo in Balkanom.

S povezovanjem Evrope sta se takrat strinjali SFRJ in Republika Avstrija in 15. septembra 1977 podpisali pogodbo o cestnem predoru Karavanke. Skupaj s pogodbo sta se domenili še o načinu gradnje, vzdrževanju, o financiranju in obratovanju predora. Predor Karavanke so tako začeli graditi leta 1968 in ga gradili vse do leta 1991, ko je končno prišlo do razbremenitve cest čez Ljubelj in Korensko sedlo. Načrt je naredilo avstrijsko ministrstvo za promet. Sprva so načrtovali dvocevni predor, vendar so se zaradi premajhne količine prometa odločili za enosmernega. Gradnja na slovenski strani se je začela avgusta leta 1968, na avstrijski pa julija leta 1987. Gradnja predora Karavanke pa je bila tudi finančno obremenilna, saj je znašala okoli 160 milijonov evrov. Slavnostno je bil predor Karavanke odprt 1. junija 1991. V manj kot mesecu pa je predor začasno nehal delovati zaradi osamosvojitvene vojne, ki je potekala v Sloveniji med Teritorialno obrambo in Jugoslovansko ljudsko armado. Po koncu vojne je bil predor spet odprt, vendar se je do vstopa v schengenski sporazum leta 2007 na obeh straneh, avstrijski in slovenski, izvajal mejni nadzor. Ob izgradnji je bil predor opremljen z najsodobnejšo opremo. V njem se nahaja: klic v sili, sistem za zaznavanje požarov, prometna signalizacija, video nadzor … Prav tako v predoru delujejo neprekinjene radijske zveze za gasilce, policijo in reševalce. Usmerjanje prometa poteka preko avtomatskih semaforjev.

Predor Karavanke

Danes je predor Karavanke ali nemško Karawankentunnel avtocestni predor, ki povezuje Slovenijo in našo sosednjo državo Avstrijo. Poteka tik pod gorovjem Karavanke, pod Hruškim vrhom, povezuje pa slovensko avtocesto A1 in avstrijsko cesto A11. Dolžina med obema portaloma znaša 8019 metrov, od tega je slovenskega dela 3750 metrov. S to dolžino je predor Karavanke postal najdaljši predor v Sloveniji. Obratuje celo leto, le ob koncih tedna in v poletni sezoni zaradi velikih količin prometa nastajajo zastoji. Nahaja se na nadmorski višini 610 metrov in je primerno za avtomobile in prikolice, v njem pa promet poteka dvosmerno.

Zaradi velike količine, sploh v poletnih mesecih pa se začeli pogovarjati o izgradnji druge cevi predora Karavanke in sicer vzhodno od tistega, ki je že zgrajen. Leta 2015 je bil podpisan dogovor za izgradnjo druge cevi predora Karavanke, načrtovana dolžina naj bi bila 7948 metrov. 18. septembra 2018 se je tako začelo vrtanje z avstrijske strani, s slovenske pa še traja, saj so Slovenci pri turškem podjetju, ki so ga najeli, našli luknje v sistemu. Nova cev pa naj bi bila zgrajena do leta 2024.

Gorovje Karavanke pa je tudi pestro geološko zasnovano. Pri gradnji so gradbeniki pri vrtanju in grajenju predora Karavanke naleteli na različne kamnine: apnenci, dolomiti, lapor, breč, konglomerat, peščenjak, glinene kamnine in tudi minerale.

Predor Karavanke so vrtali skozi zgornjekarbonske, spodnje in sprednjepermske ter triasne plasti. Med 1.721 in 2.386 metrom v predoru od vhoda so našli skrilave glinavce, meljevcem peščenjake, in apnenec. V skrilavih glinavcih so odkrili mineral montmorillonit, ki jim je povzročal težave, saj ta mineral ob stiku z vodo nabrekne.

Predor Karavanke

Med 1.606 in 1.720 metra v predoru Karavanke so našli trbiško brečo, rdeči kremenov peščenjak, konglomerat in rdeči skrilavi glinavec, med 975 in 1.098 metri pa so našli po večini le dolomit.

Poleg minerala montmorillonit je gradbenikom povzročal težave tudi karbonski skrilavi glinavec. V njem je skrit anhidrit, ki se prekristalizira v sadro, zato je med gradnjo povzročal številne pritiske kamnin na predor.

Minerale v predoru pa je med gradnjo spremljal Jože Bedič. Med gradnjo so bili odkriti anhidrit, sadra, dolomit in kalcit, pogost mineral pa je bil tudi pirit. Sadro so včasih celo kopali na območju Jesenic in jo pridobivali. Do začetka 20. stoletja so jo dodajali cementu v cementarnah in tudi umetnim gnojilom.

Predor Karavanke je izjemno priljubljen predor za vse tiste, ki se odpravljajo v sosednjo Avstrijo. Včasih, ko predora še ni bilo so bile priljubljene tovorne poti čez Karavanke: Jezerski vrh, na 1216 metrih nadmorske višine, Ljubeljski prelaz na 1366 metrih nadmorske višine in Korensko sedlo na 1073 metrih nadmorske višine. Ko je prišlo do izgradnje predora Karavanke, se je promet izključno začel osredotočati le na predor, druge tovorne poti pa so se razbremenile. Danes je predor Karavanke znan predvsem po tem, da je velikokrat zaprt zaradi številnih zastojev. Ti nastajajo predvsem poleti, pa tudi pozimi, ob lepem vremenu, ko ljudje odhajajo smučat na velika smučišča v Avstrijo.

Predor Karavanke je sicer zelo znan predor, vendar je gorovje Karavank še bolj. Karavanke kot gorovje veljajo za našo najdaljšo gorsko verigo, ki se razteza čez Slovenijo, Italijo, Avstrijo, vse do Hrvaške. Najvišji vrh je Stol njegova nadmorska višina pa sega do 2236 metrov. Ime Karavanke so poznali že v antiki, nato pa tudi v srednjem veku, kjer so Karavanke nosile ime Creines mons ali Kranjsko gorovje.

Tako so Karavanke pri nas poznane predvsem po predoru Karavanke. A vendar ne glede na to ali se odpravljate čez predor ali v hribe, ne pozabite na varnost na cesti in v hribih.

Foto: Zvonka Mihevc.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja