fbpx

Prekmurje in njegove lepote

Ta vikend smo izkoristili za potepanje in kolesarjenje po Prekmurju. Ker gre za bolj oddaljeno destinacijo, kamor nisem pogosto zahajala, mi je ta izlet obetal veliko novega.

In res se je izkazalo za takšno.

Veliko presenečenje Prekmurja so mi bila umetna in prava jezera, ki smo jih na poti videli. Nisem si mislila, da je tako veliko jezer v Prekmurju.

Prav tako bodite pozorni na mit, ki kroži o teh koncih. Znano je, da naj bi bilo enostavno kolesariti po Prekmurju, kjer je sama ravnina. To drži le za določene predele.

Če ste se že odpravili kolesariti in se prej niste pozanimali, se vam lahko zgodi kot se je znancu. Ker sovraži klance se je zato odpravil v te kraje kolesariti. Vendar pa ni ravno izbral prave izhodiščne točke, ki je bila Goričko.

Mogoče že veste, kaj približno ga je čakalo. Kar veliko klancev …

Čeprav nekako že ime pove, da tukaj ravno ne bo ravnina.

Zato je dobro, da se vseeno prej pozanimate kakšne so poti in kakšni so vzponi. Ker na Goričkem jih je mnogo in daleč od tega, da boste kolesarili po ravnini.

Ker smo bili tudi mi družba osmih ljudi z štirimi otroki in štirimi odraslimi smo pred tem preverili, katera kolesarska pot bi bila najbolj primerna za 6 letnika, 8 letnico in 10 letnico.

Naša izhodiščna točka Bukovniško jezero

Bukovniško jezero je umetno jezero, ki je nastalo z zajezitvijo potoka  Bukovnica. Znano je, da naj bi okoli jezera bile zdravilne in energijske točke. To je tudi razlog, da je jezero tako obiskano. Energijskih točk je 26 in nekateri so mnenja, da jim te točke pomagajo, spet drugim je to lari fari.

Menim, da sami presodite kaj boste verjeli.

Kar boste verjeli, to se vam bo zgodilo.

Bukovniško jezero je tudi dom mnogim živalim.  Tukaj najdemo jerebice, fazane, prepelice, poljske zajce, mlakarico, čapljo….Gre za pomemben kraj, ki ga je potrebno ščititi in hraniti.

Upam, da tudi v prihodnosti tako tudi ostane. Poseljenih površin imamo lahko tudi drugje. Nikoli pa ne veš, kaj bo čez 10 ali 20 let. Ali se bo našel kakšen pametnjakovič, ki bo tam gradil hišo, restavracijo ali kaj drugega.

Mogoče celo hotel.

….

Štartali smo na parkirišču Bukovniškega jezera. Gre za večje parkirišče za avtomobile  in avtodome, kjer brezskrbno parkiraš svoj avto za 2,5 € (cel dan). Na samem parkirišču je novi objekt z WC-ji in tuši.  Vsi tisti, ki imate avtodom, toplo priporočam.

Za prvi dan smo imeli začrtanih približno 27 km poti.

To je bila naša začetna točka, kjer smo se odpravili proti Bogojini in si ogledali znamenito Plečnikovo cerkev. S svojim valjastim stolpom je spominjala na arhitekturo današnjega časa in je bila res lepa. Brez kiča in fresk s katerimi so znali pretiravati. Vsaj za moje okuse.

Nato smo se odpravili naprej v smeri Moravskih toplic. Pot je vodila skozi vasice, travnike in prelepa polja obdana z polji oljne ogrščice.

Ker veliko ljudi ta dva imena zamenjuje, naj poudarim da gre za nasade oljne ogrščice in ne repice.

Tako so nam razložili domačini, ki živijo v bližini teh nasadov in se ukvarjajo s čebelarstvom.

Narava tu je res krasna.  Všeč mi je bilo tudi, ko nas je občasno pot vodila po glavnih cestah, ni bilo veliko prometa. To je tudi razlog,  da večina časa, lahko brezskrbno kolesariš. Je pa res, da priporočam kolesarjenje otrokom starim vsaj od 6 let naprej. Naš najmlajši član, ki je kolesaril že sam je bil star 6 let. Navajen je kolesarjenja in uživa v tem. Brez težav pa sta 7 letnica in 10 letnica premagovali pot v celoti.

Le zakaj je ne bi.

Pot je lepa, nezahtevna in raznolika, kjer se najde za vsakega nekaj. Na poti je veliko zanimiv stvari, ki si jih je vredno ogledati.  

Prekmurje pa je znano tudi po sladkih stvareh. Ko smo se ustavili v Tešanovcih na posestvu Passero smo morali poskusiti njihove omamne čokolade z različnimi okusi. Vzeli smo različne okuse pralinejev, ki so dali svoj čar že tako lepemu izletu. Meni osebno je bila najbolj všeč čokoladni praline z okusom jurke. Res fantastično.

Ko smo nadaljevali svojo pot, je imel poseben čar tudi let štorkelj in njihova gnezda na električnih drogovih.  Prav lepo je videti te ptice v teh krajih medtem, ko kolesariš. Ko smo vprašali zakaj ima Prekmurje tako veliko štorkelj, so nam povedali, da najbrž zaradi hrane in klime. Na Goričkem je namreč znano, da imajo največ sončnih dni na leto.

Smo pa izvedeli, da imajo sedaj  eno štorkljo tudi v Škofji Loki. Očitno se je izgubila….

Tešanovci in Panonska vas

V Tešanovcih se nahaja zelo popularna turistična točka Panonska vas, ki je znana po značilnih prekmurskih hišah zgrajena iz opeke ter ometa iz gline. Streha hiše je pokrita s trstiko, ki zdrži 12 let. Nato jo je potrebno zamenjati.  Organizirajo zabave, poslovna srečanja in poroke. Povedali so nam, da so poroke rezervirane že za 2 leti v naprej. Če se nameravate poročiti, pomislite na to že danes.

Hiša je slikana v muzeju na prostem v Filovcih.

Prekmurje je znano po značilnih panonskih hišah za katere je značilno, da so nizke, ozke in imajo slamnato streho. Prav tako so imela zelo majhna in ozka okna, ker je bilo steklo takrat težko dobiti in da toplota ni uhajala ven.

Svojo pot nazaj smo nadaljevali proti Bukovniškemu jezeru, saj smo bili na poti že dobre 4 ure z vključenimi postanki vred.

Nekatere je že začela počasi boleti rit. Sploh, če nimaš kolesarskih hlač. Meni osebno za učvrstitev in manj boleče riti pomaga valjček steklenička, s katerim se pogosto zmasiram. Ker je spodaj jeklo, hitro začutiš, kako dobro ti zmasira vozle ali boleče predele na telesu. Toplo priporočam tudi ta masažni valj, ki vam bo pomagal pri zategnjenosti in bolečih predelih.

Skupaj smo naredili kakšnih 25 – 30 km, kar ni tako slabo. Z otroci in z postanki, ko ti gre cel dan naokoli, je bil to zelo dober družinski zalogaj.

Pot nazaj nas je vodila skozi Strehovce in Dobrovnik. Kmalu smo ponovno zagledali napis Bukovniško jezero, kamor smo zavili in se vrnili na začetno točko.

Ko smo se sprehodili naokoli, nas je sprva pritegnil manjši lokal. Super točka za kavo in sladoled. Otroci so medtem opazili še pustolovski park, kjer smo bili že prepozni za ta dan. V parku so nam priporočili prihod vsaj dve uri prej, da lahko prideš čez vse ovire.

Pustolovski park Bukovniško jezero  je bil zato preložen na naslednji dan. Pod pogojem, da otroci pomijejo krožnike in pospravijo kuhinjo, kjer smo kuhali za osem oseb.  

Kaj mislite, nam je projekt – prepričaj otroka uspel? To naj ostane skrivnost.

Drugi dan potovanja – Beltinci

Prekmurje je znano tudi po Beltincih.

Kdo še ni slišal za njih?

To je bila tudi naša izhodiščna točka.  Sprva smo se za kakšnih 30 minut zadržali pri dvorcu Beltinci, kjer imajo razstavljena kolesa iz leta 1839 naprej. Takšno kolo zgleda na primer takole:

Dvorec spada pod pomembno kulturno vrednost, čeprav navzven ni videti tako.

Grad od zunaj razpada in ni videti ravno bleščeče. Upajmo, da bo kulturna vrednost gradu kmalu dobila svoj sijaj.

Smo pa lahko zato uživali v okolici gradu. Splezati smo morali na vsa kolesa in jaz sem z veseljem vse slikala in tako ovekovečila te lepe trenutke.  Nato smo morali pojesti še sendviče, ker so bili nekateri že lačni, žejni in vse živo. Po kašnih 45 minutah nam je končno uspelo odriniti na pot.

Naš prvi cilj je bil Mlin na Muri v Ižakovcih.

Ko se je lušna asfaltirana pot končala, smo prišli do gozdne poti.

In nato se je gozdna pot spremenila v goščavno pot.

In je šlo brez težav.

Saj smo eksperti.

Mlin na Muri Ižakovci

Končno se nam je odprla pot in zagledali smo napis Mlin na Muri v Ižakovcih. Kako lep in krasen prizor. Ne predstavljam si, da je bilo še 50 let nazaj polno mlinov, kjer so mleli moko. Naš obiskani mlin je bil zgrajen leta 1999 po original načrtu in je v celoti narejen iz lesa.

V spodnjem delu notranjosti je manjša soba, kjer so pridelovali moko (pšenično, pirino in koruzno). Šli smo si ogledati tudi zgornji del mlina, vendar nas je kaj hitro pregnal velik sršen. Zato smo se hitro pobrali navzdol.

Po pogovoru z vodičko pa smo izvedeli,  zakaj se ta kraj naokoli imenuje tudi otok ljubezni. Naj vam na kratko razložim tukajšnjo legendo oz. eno izmed legend Prekmurja:

Grofica Marija Zichy, ki je živela na dvorcu Beltinci se je rada sprehajala na tem predelu, obdanem z naravo, gozdovi in reko Muro. Hodila naj bi se tudi kopati. Nekoč je zagledala mlinarja  in se zaljubila vanj. Ker je šlo za nesrečno ljubezen, se grofica nikoli ni poročila. Razlog temu, naj bi bila njuna nesrečna ljubezen. Zato so ta kraj poimenovali otok ljubezni.

Kaj je res in kaj ne, ne vemo. Kroži pa kar veliko zgodb na to temo in najbolje se je prepustiti in uživati v lepotah tega kraja.

Ko smo končali z ogledom, smo se vkrcali na brod in s kolesi prečkali reko Muro.

Tako smo lahko nadaljevali pot po drugi strani reke proti Ižakovcem. Sprva je bila gozdna pot, ki se je spremenila v asfaltirano pot in se kasneje prelevila še v kolesarjenje po glavni cesti. To nam ni bilo všeč, vendar Prekmurje ni imel nikjer prav veliko prometa.

Vseeno pa ni prijeten občutek, voziti ob glavni cesti, kjer ti avti drvijo tudi do 80 km/h. Dobro, da smo jih srečali le nekaj deset.

Na poti do Veržeja pa smo se ustavili tudi v Čebelarskem muzeju Tigeli, ki se nahaja na prostem. Lastnik muzeja nam je pokazal stari čebelnjak iz 19. stoletja.  V njem je urejena zbirka starih čebelarskih pripomočkov. Vsi eksponati v muzeju so od drugih starejših čebelarjev, ki so prenehali z čebelarstvom, vendar so imeli željo ohraniti čebelarstvo kakršno je bilo nekoč.

Pogledali smo si tudi njihove čebelnjake, kjer pridelujejo cvetlični, akacijev, kostanjev, lipov in gozdni med. Na koncu je tudi manjša sobica, kjer se lahko posladkaš in poskusiš njihov med, piškote in sladice iz meda ter likerje. Ne boste verjeli, tudi iz meda.

Mi smo se odločili za nakup kristaliziranega cvetličnega medu.

Za ta dan je bila narejena torej izredno lepa kolesarska pot: Beltinci – Ižakovci – Veržej – Beltinci.

Skupaj smo prekolesarili približno 17 km.  Našo starejšo hčerko je že močno bolela rit in je že čakala, da si odpočije in da končno obiščemo Pustolovski park.

Pred obiskom parka smo skočili še domov in si pogreli že prej pripravljen golaž. Zraven smo dodali še testenine in zmaga je bila naša. 

Pustolovski park Bukovniško jezero

Po kosilu smo se odpravili v pustolovski park, kjer smo se pozabavali še na svoj način. Otroci so uživali v adrenalinu, starejši mogoče malo manj.

Če vas zanima smešni prizor najtežje ovire, potem si morate pogledati tale video:

Bilo je zabavno gledati od spodaj.

Zaenkrat sama še nisem šla na takšne podvige, me pa zagotovo to še čaka kaj kmalu.

Mož mi je kasneje povedal, da so ga roke še dva dni bolele, ker je tako močno držal tisto vrv in bil ves napet. Zato vam zagotovo priporočam tale drog za dvigovanje, če potrebujete učvrstiti vaše roke kot jih mora tudi on.

Jaz se vsakič, ko grem mimo droga za dvigovanje, ki ga imamo v pisarni, dvignem in naredim kakšne 4 dvige. Tako pridobivam na moči, ne da bi se kaj dosti trudila.

Za ta dan je bilo dovolj vsega, kjer smo se že dovolj namučili in razgibali, zato je bil čas za odhod domov.

Kaj nas je čakalo naslednji – zadnji  dan je bilo veliko presenečenje. Tako za nas, kot za otroke, ki še niso slutili kaj točno jih čaka. V bistvu tudi mi nismo vedeli kaj točno nas čaka.

In bilo je, ne le dobro, ampak fantastično.

Goričko in obisk Vulkanije

Prekmurje je znano tudi po Krajinskem parku Goričko. Zato smo se z avtom odpravili tudi v te kraje.

Zgodaj zjutraj smo se odpeljali v smeri mesta Grad. Tu stoji največji grad v Sloveniji. Ker pa mesto Grad ni znano le po gradu, ampak so tukaj naredili zanimivi doživljajski park Vulkanija.

Gre za prijetno doživetje, kjer te njihov glavni lik OLI popelje po zgodovini vulkanskega območja Goričkega, ki je znano po tem, da je tu nekoč stal vulkan. Ker imamo na svetu še ogromno delujočih vulkanov, nam tukaj prikažejo bistvene značilnosti vulkana, vrste vulkanov in razlike med njimi.

Gre za prijetno doživetje in ekskurzijo, kjer se naučite marsikaj. Ko se spustite z dvigalom navzdol vas popeljejo skozi manjši tunel in vam z 3D animacijo  prikažejo nastanek planeta Zemlje. Resnično neverjetna 3D izkušnja, ki je vredna ogleda. Res smo uživali. Vse je delovalo tako resnično.

Čisto zraven stoji tudi muzej, kjer prikažejo različne minerale in značilnosti Goričkega. Najbolj znan mineral iz območja Goričkega je Olivin, kjer ga tudi nabirajo.

Po končanem ogledu smo se zapeljali še do gradu Grad, ki velja za največji grad. Z svojimi 365 sobanami ga počasi obnavljajo z evropskimi sredstvi in z sredstvi, ki jih dobijo zaradi zaščitenega netopirja. To jim pomaga, da grad ponovno dobiva svojo lepo podobo in obliko.

Zakaj 365 sob?

Legenda pravi, da si je kraljica zaželela vsak dan spati v drugi sobi.

Želje so včasih res velike!

Ker je res ogromen jim gre obnova bolj počasi. Vidi pa se, da se nekaj dogaja. Tukaj že potekajo poroke in različna srečanja. Prav tako imate na voljo štiri različne sobe, ki jih lahko najamete in v gradu tudi prespite. Grad ob 18:00 uri zvečer zaklenejo in tako ostanete čisto sami v gradu.

Hudo, kajne!

Imate že svoje ideje, kaj vse bi lahko počeli?

Zaključek

Tako se je naš ljubi izlet po Prekmurju tudi počasi zaključil. Na poti smo se ustavili še v prelepi domačiji Na Jasi in pojedli še znano prekmursko jed dodole. Imeli so jo na tri različne načine. V smetanovi omaki, popečene na bučnem olju. Tretje variacije se žal ne spomnim.

Tako je na kratko minil naš izlet, ki je pokazal veliko lepega in nas popeljal v nam manj znani svet Prekmurja. Da pa človek lažje drži tempo in ni preveč utrujen vam priporočam, da se prej malce pripravite.

Za kolesarjenje je dobro uporabljati tale masažni valjček, da nimate krčev ali niste preveč«zategnjeni«. Vsem tistim, ki manjka moči v rokah, priporočam tale drog za dvigovanje, ki si ga montirajte v kuhinjo ali v kopalnico .

In vsakič ko se spomnite, se dvignite.  Pa tudi, če le do polovice.

Boste videli, kako hitro boste napredovali. Problem je  v neuporabi in nedelovanju. Drugače vsi mi, zelo hitro napredujemo.  Ker pa stvari ne delamo dosledno in redno, zato ni rezultatov.

In za konec naj poudarim, da vam kakšno kolesarjenje prej, ne bo škodovalo. Če nimate sobnega kolesa, se spravite na cestno kolo. Sedaj ko je mesec maj bolj deževen gre malce težje, ampak če se znajdete tudi to ni ovira.

Prijeten preostanek tedna!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja