fbpx

Rižana je vas istrskega tipa v Občini Koper

Ko se stara cesta proti slovenskemu morju prične spuščati nižje od Črnega Kala in Viki burgerja, ob cesti srečamo kar nekaj različnih naselij. Navadno se za ta naselja ne zmenimo ravno veliko, razen če smo seveda posebej pozorni nanje iz nekega svojega razloga, del poti pa poteka na eni strani tik ob naselju, na drugi strani pa tik ob reki. Gre za reko Rižano in istoimensko naselje, ki pa nista tako samoumevna kot se mogoče sprva zdi.

Naselje z imenom Rižana spada pod Obalno-kraško regijo, natančneje, pod koprsko občino. Njena površina zavzema slaba dva kvadratna kilometra, nahaja pa se na nadmorski višini 48 metrov. Njeno prebivalstvo šteje okrog 160 prebivalcev. Rižančani živijo v tipu naselja, ki se mu reče istrski tip. Sicer je v celotni slovenski Istri več kot 120 različnih naselij, ki nimajo nekega enotnega tipa, vendar se lahko vseeno povzame neke skupne značilnosti tovrstnih naselij. Najznačilnejša taka podoba je naselje, grajeno iz kamenja, postavljeno okrog vodnjaka, po možnosti na vrhu kakega hriba, ali pa ob kaki reki. Prav zaradi tega sta istoimenski reka in vas – Rižana – druga ob drugi.

Rižansko naselje se nahaja pod tako imenovanim Kraškim robom, razpotegnjeno pa je vzdolž hriba, ki se imenuje Rožar. Stoji ob regionalni cesti Ljubljana–Koper in dokler ni bila zgrajena avtocesta, ki bi povezovala ta dva kraja, je bilo naselje v dolini reke Rižane kar precej obremenjeno s prometom, sploh v poletnih mesecih.

Bižaji, Paluzi, Santini in Tinčki se imenujejo naselja, ki so sestavni deli Rižane. Gre za majhne zaselke, v katerih so hiše stare, nekatere obnovljene, predvsem pa gre za nadstropne hiše, kakršne so značilne za Istro. Ena izmed teh starejših hiš naj bi štela preko 600 let. Poleg te hiše o starem načinu življenja pričajo tudi številni vrtovi in sadovnjaki, najbolj poseben pa je seveda stari vodni mlin. Ta je nekdaj poganjal vodo, Rižančani pa imajo svoj vodovod že vse od leta 1935, prej so seveda morali vodo zajemati kar iz same reke Rižane oziroma iz vaškega vodnjaka, ki se mu tod v narečju reče »štirna«.

A ohranjeni mlin še zdaleč ni edini. V devetnajstem stoletju je namreč na Rižani delovalo kar 30 mlinov, ki so prebivalce oskrbovali z vodo. Rižanska reka pa še dandanes pomeni prebivalcem vodni vir, saj se celotna Koprska občina napaja prav iz te reke. Podjetje za distribucijo vode v Kopru so namreč poimenovali Rižanski vodovod.

Ko govorimo o reki Rižani, govorimo pravzaprav o štirinajstkilometrski dolgi reki, ki se pretaka po Slovenski Istri. Njen izvir je prav tako pod Kraškim robov, v bližini cerkve Svete Marije, ki se nahaja blizu naselja Hrastovlje (tod najdemo tudi Cerkev Svete trojice, kjer se nahaja freska Mrtvaški ples). Sama reka se izliva v Koprski zaliv, nekoliko zahodneje od Sermina, ki velja danes za pomembno tankersko pristajališče, v Luki Koper, nekoč pa je veljalo za eno prvih naselbin tod (tako v prazgodovini kot tudi v rimskih časih). Reka se delno izliva tudi v Škocjanski zatok, naravni rezervat nekoliko odmaknjen iz središča Kopra. Glede na to, da je povprečni letni pretok Rižane kar 4,6 kubičnega metra na sekundo, gre za reko, ki velja za eno najbolj vodnatih v vsem Koprskem primorju.

Reka Rižana torej izvira blizu Hrastovelj, pod Kraškim robom. Njen izvir se imenuje Zvorček, njegova vodnatost pa je bistveno nižja od vodnatosti ostalega dela reke. Celotna površina porečja reke Rižane je kar dobrih dvesto kvadratnih kilometrov, v reko pa se izliva 12 desnih in še 6 levih pritokov. Trije največji se imenujejo Hrastovski potok ter potoka Rakovec in Martežin. A kljub temu, da Rižana velja za najpomembnejšo reko na Obali, je njeno stanje zelo odvisno od padavin in ostalih vremenskih pojavov, saj si reka prisvaja vse značilnosti kraških površinskih vod.

Zanimiv podatek velja dejstvo, da je zajetje vode le 500 metrov oddaljeno od samega izvira reke Rižane, samo zajetje pa sodi pod najstrožji režim varovanja. Na sami reki pa sta narejeni tudi dve črpališči, in sicer črpališče Tonaži in Podračje. Sama surova voda pa žal ni pitna. A kljub temu Rižana ponuja čudovito možnost za ribarjenje. V Rižani namreč prebiva avtohtona vrsta potočne postrvi, imenovana jadranski fenotip, prav tako pa se tod lahko najde še soško postrv in pa križanca. Na reki je dovoljen ribolov s suhimi muhami, sama reka pa je deljena na dva revirja.

Če se odločimo za izlet do izvira Rižane, bomo v bližini naleteli na prav zanimivo kamnito atrakcijo. Tu se namreč nahaja labirint, ki naj bi bil imitacija tistega labirinta, ki se nahaja v znameniti katedrali Notre Dame. Rižanski labirint naj bi bil posvečen reki, v samem začetku, torej v okrog leta 1200, pa je bil posvečen Devici Mariji. Labirint sestavlja kar 12 krogov in 11 poti, poleg tega pa še 112 vdolbin in 113 vrhov, te številke pa se nekako povezujejo z luninim mesečnim ciklusom.

V okolici vasi Rižana je tudi kar nekaj hribov, na katere se lahko povzpnemo, sicer njihova višina ne presega 500 metrov nadmorske višine, je pa vseeno lahko to krasen sprehod/pohod, nagrajen s čudovitim razgledom. V bližini pa se nahaja tudi Grad Socerb, s katerega je eden najlepših razgledov na obalo in Trst.

Odkrito povedano, Rižana ni ravno neka velika turistična in kulturna točka. Tu lahko vidimo le nekaj starih, že skoraj razpadajočih hiš, ob katerih pa lahko nastanejo prav magične fotografije, vidimo lahko prijazno gostilno, kjer se okrepčamo, tu pa tam bo kakšen spomenik, čez cesto pa teče reka Rižana. Še največja atrakcija tod je izvir, ki je odličen kraj za nedeljski oddih ali pa le popoldansko sprostitev. Ob obisku Rižane se lahko brez težav zapeljemo še do Ospa, Socerba, Pirana ali katerega koli drugega kraja, ki nas zanima. Četudi je Rižana majhna in izgleda dolgočasno, je lahko sprehod po njenih uličicah nekaj zelo zanimivega. Nikoli ne vemo, kdaj bomo spet dobili priložnost ugledati stare istrske hiše, prav tako pa je nekaj edinstvenega, če si postavimo stolček in ribarimo, če nas to zanima seveda.

A prav gotovo je obisk starega in mirnega mesteca v zaledju Kopra nekaj, kar se prileže v poletnem popoldnevu, po tem, ko smo dan preživeli v koprskem vrvežu in gnečah.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja