fbpx

Rombon je veličastna gora nad Bovcem

Rombon je 2208 metrov visoka gora nad Bovcem v Kaninski skupini. Dviga se na koncu grebena, ki se od Črnelske špice odcepi proti vzhodu in z juga zapira samotno dolino Možnice. Na mnogih zemljevidih je napisan, kot Veliki vrh. Spremlja ga zelo žalostna zgodovina, ker je med prvo svetovno vojno tukaj potekala najbolj huda soška fronta. Še danes lahko vidimo ostanke vojne. Ker je pomaknjen močno na severovzhod, je edini Kaninski vrh, ki si ga ne delimo z Italijo. Izpostavljena lega naredi vtis iz doline mogočne gore.

Soška fronta na Rombonu in okoliških gorah

Soška fronta je potekala med italijanskimi bojišči ter avstroogrskimi bojišči. Večinoma je potekala od Rombona pa vse do tržaškega zaliva do izliva reke Soče. Bilo je najbolj razgibano bojišče, saj so boji potekali v visokogorju. Vrh Rombona so držali Avstrijci, na sosednji Čuklji pa so bili Italijani. Prvi boji na Rombonu so se začeli leta 1915. Najprej so Italijani zasegli Čukljo, ampak njihov cilj je bil osvojiti Rombon, ampak ga niso nikoli zavzeli. Tu so se tudi borili domačini iz Trente ter drugi Slovenci. Tukaj so zelo trpeli za lakoto in mrazom, saj so po leto in pol bili v gorah in se morali boriti. Spali so kar na prostem ali v votlinah. Zgradili so vse okoli kaverne in kamnite zidove za lažje skrivanje. Italijani so imeli tudi pod Čukljo zgrajeno bolnišnico za ranjence. V spopadih je umrlo na tisoče slovenskih vojakov. Na soški fronti je potekalo 12 bitk, zadnja se je končala leta 1917.

Zato je Rombon še tako zanimiva gora, saj ko se sprehajamo po poteh, nas spominja na težke boje. Pod Rombonom so še danes vojaški labirinti, kamniti zidovi ter kaverne. Ampak ko se vzenjamo na Rombon, se moramo držati označenih poti, ne hodit po svoje, ker so še vedno ponekod ostanki vojne. Rombon ni gora za vsakega, tu pa moramo imeti res nekaj kondicije. Ker med potjo ni nobene koče, moramo pot opraviti v enem dnevu, kar je lahko poleti tudi naporno. Zato res dobro premislite, če ste v zadostni kondiciji za to pot. Tudi za male otroke ni primerno, sta pa moja otroka bila na Rombonu, ko sta bila stara 12 in 13 let. Na Rombon vodijo tri poti in vse trajajo po 5 ur hoje.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Niko Rejec, Petra Novak, Borut Fošner, Ana Hvalič

Poti na Rombon

Trdnjava Kluže: Če smo v Bovcu se peljemo proti mejnemu prehodu Predel. Nekaj kilometrov iz Bovca bomo opazili trdnjavo Kluže. Poiščemo parkirišče za naš avtomobil. Poiščemo smerne table in se usmerimo na pot. Najprej nas bo pot že pripeljala do vojaškega rova. Tu je dobro imet s sabo kako svetilko, saj brez nje tudi lahko ta rov prehodimo. Nato se pot vzpenja po gozdu in pridemo čez kake pol ure do Hermanove trdnjave. Če mislimo, da imamo čas si jo lahko ogledamo. Nato sledimo tablam Na Robu 1313. Pot se nato kar strmo vzpenja po gozdu in nas nato pripelje na razgledno točko, kjer lepo vidimo Jerebico. Nato še malo naprej po gozdu opazimo Kota 1313. Kota 1313 je nekaj minut odmaknjena od poti, če si jo hočemo ogledat. Tu so ostanki vojaških rovov in pogled nas usmeri na Bovško kotlino. Od tu dalje sledimo tablam za Rombon, dalje pa samo sledimo rdečim markacijam. Čez nekaj časa bomo prišli ven iz gozda na travnato jaso, kjer bomo imeli lep razgled na Bovško kotlino. Hitro pa nas bo pot popeljala na vojaške mulatjere, vojaške utrbine ter kamnite labirinte. Pot je lepo označena, tako da se tukaj ne moremo izgubit. Tu bomo videli kaj so naredili vojaki, ki so se tu borili. Po tej muletjeri bomo kar  en čas hodili in lahko opazovali kamnite zidove. Ko bomo to prehodili bomo hodili še en čas po travnatem svetu, ampak bomo hitro prišli do sedla. Tu dalje nimamo več dosti do vrha Rombona. Ko bomo prišli na vrh Rombona si bomo odahnili in si tudi odpočili. Na vrhu pa bomo deležni prav lepih pogledov na Mangart, Jalovec in Triglav.  Vrnemo se po isti poti nazaj, kot smo prišli gor.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Zavrzelno: v mestu Bovec se peljemo mimo cerkve in sledimo proti Kaninski vasi. Ko pridemo na križišče gremo naravnost, in čez čas bomo spet prišli na križišče, kjer sledimo na desno tablam za Rombon. Peljemo se kar do konca, kjer bomo opazili table za Čukljo in Rombon. Ne moremo zgrešit parkirišča, ker dalje se ne moremo peljat in na koncu je tudi studenček. Tu poiščemo prostor za naš avtomobil. Poiščemo našo pot pri studenčku, pot je označena. Naprej se bomo kar en čas vzpenjali po gozdu. Prehodili bomo tudi nekaj vojaških mulatjer. Pot ni lahka saj se kar precej vzpenjamo in nas po kaki uri in pol le pripelje na travnata pobočja na planino Goričica. Tukaj bomo tudi opazili lovsko kočo, kjer si lahko malo odpočijemo in tudi kaj prigriznemo. Tu bomo imeli tudi pogled na gore nad Bovško kotlino. Poiščemo markacije in se usmerimo dalje na pot na Rombon. Čez nekaj časa pridemo na razpotje, kjer se usmerimo za Rombon. Tu bomo hitro prišli do starih ruševin, ki je stala vojaška bolnica, tu stoji tudi spominska plošča. Spet se bomo sprehajali malo po gozdu ampak tudi tu bomo hitro prišli na travnata pobočja. Tu bomo opazili kar precej vojaških rovov ob poti, tu so pravi ostanki vojne. Bomo pa tudi opazili prekrasni Rombon. Tu bomo opazili tablo za Čuklo, lahko gremo tudi na njo imamo  3 minute do vrha. Na vrhi je piramida, spomenik v spomin zavzete Čukle in prelep razgled na Julijske Alpe ter Rombon. Od tu dalje se začnemo vzpenjati po melišču, pot tu naprej postane zelo naporna in moramo zelo pazit, ker se tudi zelo rado proži kamenje, zato bodimo tu pazljivi. Tu se bomo kar lep čas vzpenjali, dokler ne pridemo do sedla, kjer se nam pot pridruži iz Kluž. Tu naprej pa bomo hitro prišli do vrha Rombona, kjer je naš cilj. Vrha bomo zelo veseli, saj smo res lahko srečni, da smo kar morali prehodit in zasluženi za našo srečo ob lepih pogledih. Vrnemo se spet po isti poti nazaj.

D postaja: V Bovcu se zapeljemo na parkiriščeob spodnji postaji Kaninske žičnice za Kanin. Kupimo si karto in se zapeljemo do D postaje na Kanini. Tu poiščemo table za Rombon in jim sledimo vse do vrha. Markacije so lepo označene, ampak težko opišem pot kako poteka, ker še tukaj nisem hodila. Čeprav pa smo se pripeljali tako visoko, je pot tudi dolga in ne lahka.

Kot sem že omenila, poti na Rombon so kar dolge in naporne, zato niso za vsakega. Res sami preučite, če ste zmožni to pot prehodit. Ker med potjo ni nikjer vode, ni dobenega studenčka, moramo imet kar precej vode s sabo, saj je poleti tukaj zelo vroče. Tudi na hrano ne pozabite, kaka energijska tablica bo tukaj tudi dobrodošla. Ker hodimo kar precej po gorskem svetu moramo imet obute pohodne čevlje, ne pa adidaske. Ker je na poti precej ostankov vojne se držite poti ne hodit preveč okoli in raziskovat.

Rombon je zanimiva gora nad Bovcem, splača se jo obiskat, če imate dovolj kondicije. Majhni otroki niso primerni, moja dva sta prehodila pot iz Kluž in iz Zavrzelno, ampak sta že precej prej prehodila po gorah in tudi bila na Triglavu, tako da sta imela dovolj kondicije.

Vzpetin in gor ne podcenjujte, tako tudi ne Rombona in se kar odpravite na njega. Varno in srečno pot vam želim.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja