fbpx

Samostan Pleterje, kraj, kjer se živi drugačno življenje

Na jugo vzhodnem delu Slovenije, tam kjer naša dežela meji s sosednjo Hrvaško, se razprostira pokrajina, imenovana Dolenjska. To je ena izmed treh pokrajin, ki so v preteklih časih Janeza  Vajkarda Valvasorja tvorile deželo Kranjsko. Poleg Dolenjske so bile to še Gorenjska in Notranjska. Zelo obsežno delo Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je nastalo v 17. stoletju » Slava vojvodine Kranjske«, je prava enciklopedija življenja, običajev, značilnosti in posebnosti  zgodovine tega območja.

Območje Dolenjske je znano predvsem po vinogradih in po vsem svetu znanem cvičku. To je vino, pridobljeno iz tradicionalnih zvrsti rdečih in belih sort vinske trte, z prijetno kiselkastim okusom. Ker ima nizko stopnjo alkohola je zelo pitno.

Ni pa območje Dolenjske znano samo po cvičku, ampak je Dolenjska tudi pokrajina z največ gradovi v Sloveniji. Zato se morate ljubitelji gradov obvezno odpraviti v ta del prelepe Slovenije in si ogledati to »grajsko« bogastvo naše dežele. Nekateri gradovi so čudovito obnovljeni, kot na primer Grad Otočec, nekateri so na žalost bolj v slabem stanju, kot na primer grad Trebnje, drugi pa imajo danes popolnoma drugačno vlogo, kot so jo imeli v preteklosti. Tak je grad Sicherstein iz desetega stoletja, na mestu katerega danes stoji samostan Pleterje, v neposredni bližini vasice Drča, par kilometrov iz Šentjerneja.

Samostan Pleterje oziroma tako imenovana Pleterska kartuzija je ena izmed štirih kartuzij na Slovenskem. Poleg Pleterja so to še Kartuzija Žiče, Jurklošter in Bistra. Je pa samostan Pleterje poleg tega, da je najmlajša kartuzija v Sloveniji,  tudi edina, ki deluje še danes.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Darko Jakovac, Dragica Žnidarec, Maja Čebelca, Mojca Kozlevčar, Tatjana Strle.

Samostan Pleterje je ustanovil celjski grof Herman čisto na začetku petnajstega stoletja, natančneje leta 1403. Leta 1471 so samostan uničili Turki, ki so v tem obdobju vpadali tudi na območje današnje Slovenije. Do leta 1899, ko je samostan Pleterje odkupil red kartuzijanov, so si samostan  lastili različni lastniki. Kartuzijani so samostan Pleterje obnovili in dogradili, tako da danes predstavlja ogromno območje, ki je obgrajeno z visokim obzidjem dolgim dobra dva in pol kilometra in šteje za eno največjih kartuzij v Evropi.  Znotraj obzidja samostana Pleterje se nahajajo stara kartuzija, nova kartuzija, zgrajena v devetnajstem stoletju in edinstvena gotska cerkev, ki izhaja iz začetka petnajstega stoletja in je najstarejša kartuzijanska cerkev v Evropi.

V samostanu Pleterje od konca devetnajstega stoletja in vse do danes  živijo patri, imenovani kartuzijani. Njihovo osnovno vodilo je prepustiti se in sprejeti Boga v vsej njegovi veličini. Da bi dosegli ta cilj, so se popolnoma izolirali od zunanjega sveta in njihovo življenje poteka v samoti in skromnosti. Danes živi po svetu še okoli štiri sto kartuzijanov in kartuzijank, ločeno moški od žensk, v državah Franciji, ki je zibelka kartuzijanov, v Španiji, na Portugalskem, v Južni Koreji, Švici, Nemčiji, Italiji, Angliji, Argentini, Združenih državah Amerike in Sloveniji.

V samostanu Pleterje živijo patri svoje samotno življenje za obzidjem samostana. Od tam lahko gredo enkrat tedensko na daljši sprehod okrog samostana, enkrat na leto, da obiščejo svoje domače in po potrebi, če morajo k zdravniku.

Živijo v tako imenovanih celicah. To so eno nadstropne hiške, obdane z  vrtičkom. V teh hišicah molijo, jedo, spijo, študirajo…Dvakrat dnevno dobijo skozi okence poleg vhoda hrano in pijačo. Ne jedo mesa, samo ribe, ob petkih pa imajo »abstinenco«, ko jedo le kruh in pijejo vodo. Svoje celice lahko zapustijo ob točno določeni uri in sicer zaradi maše in redkokdaj, da se družijo.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Druga skupina menihov v samostanu Pleterje pa so »bratje«. To so menihi laiki, ki tudi živijo samotarsko življenje, vendar niso vezani na celice, ampak delajo v pralnici, na vrtu, v delavnici…

Do samostana Pleterje pridemo, če avtocesto Ljubljana – Zagreb zapustimo pri Dobruški vasi. Nato se vozimo v smeri Šentjerneja in od tam sledimo oznakam za samostan Pleterje, ki se nahaja dobra dva kilometra iz Šentjerneja. Ko pridemo pred samostan, avto parkiramo na brezplačnem parkirnem prostoru. Najprej si ogledamo samostan Pleterje, ki je odprt za obiskovalce med deveto  in osemnajsto uro v poletnem času, to je od aprila do oktobra, od novembra do marca pa so ogledi med deseto in sedemnajsto uro. Za ogled se je potrebno naročiti na telefonsko številko 07 308 12 25. Vstopnina znaša za skupine 4,00 EUR po osebi;  za mlade in šolarje pa 3,00 EUR po osebi.

Samostan Pleterje je zaprt za javnost, obiskovalci si lahko ogledajo samo cerkev Svete Trojice, ki je zgrajena v gotskem stilu. V cerkvi preseneti to, da je zelo skromna, v njej ni mogočnih oltarjev, kot smo jih vajeni iz drugih cerkva, ni bogatih lestencev, vitraž in drugega okrasja. V zakristiji cerkve nam pokažejo multimedijsko predstavitev življenja menihov in zgodovino samostana Pleterje. V samostanski trgovinici pa lahko kupimo izdelke kartuzijanov, to so zelo znana »pleterska hruška« –  hruška v steklenici z hruškovim žganjem, pletersko grenčico, cviček, izdelke iz medu – razne vrste medu, cvetni prah, medeni liker, sveče iz čebeljega voska in pa knjige z globoko duhovno vsebino.

Ko izstopimo iz samostanskega obzidja, se lahko napotimo na »Pletersko pot«. Dolga je okrog štiri kilometre in nas vodi daleč naokrog samostanskega obzidja.  Pot je markirana z oznakami rumenega križca na modri podlagi. Najprej nas vodi skozi gozd, kjer rasejo drevesa vseh vrst in so označena s tablicami, na katerih je navedeno ime  vrste. Potem se pot spusti zopet do obzidja in nas vodi do starega kamnoloma. Od tam se zopet vzpne skozi vinograde do razgledne točke, s katere imamo čudovit razgled na celoten samostan Pleterje, na vrtove in sadovnjake znotraj obzidja in na celotno prečudovito dolenjsko pokrajino, posejano z gozdovi, polji, travniškimi sadovnjaki, travniki in manjšimi naselji. Ker je pot dobršen del speljana po kolovozu in skozi gozd, imejte primerno obutev, saj je predvsem po deževnem obdobju, lahko pot zelo blatna. Pot se zaključi na parkirišču »Muzeja na prostem«, ki se nahaja par sto metrov od Samostana Pleterje.

V »Muzeju na prostem« si lahko pogledamo, kakšno je bilo življenje v skromnih vasicah devetnajstega stoletja. O tem nam pričajo pristne kmečke hišice, grajene iz lesa, z malimi okenci in krite s slamnato streho. Poleg hiš lahko tu vidimo še lesen svinjak, značilen kozolec toplar z lesenimi stopnicami, ki vodijo na »gank« – lesen balkon, stranišče na »štrbunk«, kakršnega je imela vsaka kmečka hiša v tistih časih. Poleg objektov so v muzeju prisotne tudi domače živali, ki jih mestni otroci skorajda ne poznajo več – kokoške, petelini, koze, prašički, gosi, race in še in še.

Skratka, obisk Samostana Pleterje zna biti izredno zanimivo, poučno in duhovno bogato doživetje, poleg tega pa si lahko tam priskrbite zdravilnih izdelkov in pridelkov, ki so zagotovo čisto naravni.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja