fbpx

Simonov zaliv je poln arheoloških najdb

Ob vročih poletnih dneh, se večina ljudi zateče k obali, čim bližje mrzli vodi, da bi se ohladili. Nikomur niso všeč plaže, na katerih je polno gneče, in kjer se lahko skrivamo samo pod marelo. Velikokrat se rajše podamo v bolj ali manj skrite kotičke, kjer se lahko sprostimo ob morskih valovih.

Simonov zaliv velja za enega izmed dokaj skritih kotičkov, kjer se ljudje danes nadvse radi kopajo. Leži med Koprom in Izolo, samo območje pa ima bogato preteklost.

Simonov zaliv je svoje ime dobil po arheološkem najdišču, ki se imenuje po cerkvi sv. Simona iz srednjega veka. Sprva je raziskave na tem območju opravil Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran v letih 1968-1988. Na morskem dnu so takrat našli vzhodno bankino pristanišča, nedaleč od nje pa temelje rimske stavbe, ki so v antiki segale vse do roba pristanišča. Prvič se Simonov zaliv pisno omenja v 15. stoletju. Najprej ga omeni P. Coppo, nato še P. Naldini in G. Thamar.

Poleg tega, da leži na slovenski obali, ima Simonov zaliv tudi eno izmed zelo redkih in dobro ohranjenih vil »villa maritimae«, skupaj s pristaniščem Halietum. Pristanišče je imelo ugodno lego, zaradi naravnega valobrana. Ta je varoval pred jugom in burjo in tako omogočal, da so lahko tja prihajale ladje tudi ob močnem vetru.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Alenka Vidmar, Branka Zajc, Daša Jagodic, Gašper Farazin Farko, Jasmina Mlasko, Lilijana Kosić, Mojca Pečnik Dessardo, Kristina Poš, Brenko Dare, Brigita Kotar, Franjo Kravos.

Arheološke raziskave so se začele, ko so pri rigolanju vinogradov naleteli na mozaični tlak in tlorise rimskih objektov, ki naj bi izhajali iz 1. ali 2. stoletja našega štetja.

Kar so arheologi izvedeli o obmorski vili, je to, da so bili v njej bivalni prostori. Tam so našli predvsem posode in potrošni material. Razcvet naj bi vila doživela nekje od 1. stoletja pred našim štetjem, do 1. stoletja našega štetja, v 4. stoletju našega štetja pa naj bi začela počasi propadati, saj so iz tega obdobja našli zelo malo ostankov. Znotraj vile je bilo razkošno. Pojavljali so se številni mozaiki, stenske poslikave in korintski kapiteli.

Simonov zaliv je imel tudi veliko gospodarsko funkcijo. Tukaj naj bi se ukvarjali s pridelavo oljčnega olja, vina, poljščin, lanu ter pa tudi z ribištvom in školjkarstvom, ugotavljajo iz antičnih zapisov.

Pristanišče Halietum je bilo v času preseljevanja ljudstev uničeno. Izolo kot kraj prvič omenja cesar Oton I. Veliki v svojih zapisih leta 927, ko jo je dal v fevd. Kasneje je ta prišla pod roke oglejskih patriarhatov, med leti 1280 in 1797, pa si jo je prisvojila beneška oblast. Nekaj časa je bila tudi pod vplivom Napoleona, vse dokler Napoleon ni doživel poraza v Rusiji in je prišla pod avstrijsko nadoblast in tako je ostalo vse do začetka 1. svetovne vojne. Do 2. svetovne vojne si je Izolo lastila Italija, med letoma 1945 in 1954 pa je spadala v cono B, Svobodnega tržaškega ozemlja, dokler ni padla v roke Jugoslaviji. Po osamosvojitveni vojni leta 1991 Izola končno postane slovensko obalno mesto.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Danes Izola predstavlja majhno slovensko obmorsko mesto, ki ga na leto obišče veliko turistov in domačinov. Tam se predvsem poleti odvijajo številne kulturne, športne ali pa zgolj zabavne prireditve, s katerimi si lahko polepšate dan, ali dopust. Izola vabi s svojimi kulinaričnimi doživetji in srednjeveškimi ulicami. Sprehodite se lahko tudi ob pristanišču in si ogledujete takšne ali drugačne jahte, barke in čolne. Malce višje od obale se nahajajo sredozemske vrste dreves, kot so mali jesen, črni gaber, ki poskrbijo, da je morski zrak svež, in drugačen od tistega v mestu.

Simonov zaliv je dobil prvo urejeno plažo leta 1968. Nekaj časa pozneje so nato zgradili še zaščitni obalni zid.

Poleg pristanišča pa so arheologi našli še nekaj naključnih najdb, in sicer fibulo iz 2. stoletja pred našim štetjem ter dva kovanca, najverjetneje iz začetka 3. stoletja pred našim štetjem.

Leta 1999 so najdišče v Simonovem zalivu, zaradi številnih arheoloških, zgodovinskih, krajinskih in drugih posebnosti razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Danes si lahko tam pogledate obnovljene zidove stanovanjskega dela iz 20. stoletja in talni mozaik. Poleg vseh posebnosti pa je potrebno omeniti, da je v tem času obstajal že vodovod, saj so arheologi našli na tem območju tudi ostanke le tega.

Nedaleč stran od Simonovega zaliva se nahaja tudi Koper, ki mu pravijo mesto stoterih dimnikov in Portorož, ki mu pravijo mesto rož. V Kopru si lahko poleg dragih hotelov ogledate pristanišče, kjer lahko opazujete nalaganje kontejnerjev na velike tovorniške ladje. Ena od zanimivosti je ta, da služba, kjer nalagaš kontejnerje na ladjo, velja za eno izmed najbolj stresnih služb na svetu, saj moraš biti izredno natančen, drugače se lahko ladja prevesi na eno ali drugo stran in potone. Portorož pa ni znan samo po rožah, ampak tudi po svojem zdraviliškem učinku ter zgodovini letalstva. Tukaj naj bi si že menihi v 13. stoletju z morsko vodo zdravili bolezni kot so revmatizem in vodenica. Bratje Cosulich pa so poskrbeli za letalsko zgodovino tega mesta. Tukaj so imeli namreč svoj lastniški delež, omogočili pa so tudi, da je bil Portorož v tridesetih letih preko Trsta letalsko povezan z drugimi večjimi mesti po svetu.

Če pa si želite še več vodnih užitkov pa se lahko odpeljete do Aquaparka Istralandia, ki se nahaja blizu Simonovega zaliva. Leži med Novigradom in Brtoniglo in je oddaljeno le 5 km stran od obale. Tam najdete tobogane najrazličnejših oblik, bazene z umetnimi valovi, kjer lahko deskate in še veliko drugega, predvsem pa je primerno za zabavo otrok.

Izola skupaj s Simonovim zalivom predstavlja odličen enodnevni pobeg na morje. Sabo lahko vzamete otroke, saj je ima Simonov zaliv urejeno delno betonirano peščeno plažo. Ob obali se nahajajo tudi igrala, kjer se lahko kratkočasijo vaši otroci, vi pa se lahko predajate sončnim žarkom in morskim valovom. Plaža je tudi zaprta za vsa vozila, tako da straha pred tem, da bi na plažo zapeljal kakšen avto, motor ali kolo, ni. Če ste vztrajni in počakate do konca dne, lahko opazujete, kako sonce odhaja in za sabo pušča veličasten zahod. Tisti, ki pa se radi sprehajate pa vodi promenada vse do plaže pod Belvederjem, vmes pa se lahko ustavite še v kakšni kavarni na ledeni kavi ali sladoledu.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja