fbpx

Škocjanski zatok je naravni rezervat v predmestju Kopra

Le nekaj kilometrov izven centra Kopra, kjer vladata  naglica in vrvež, leži Sermin, industrijsko naselje, nasproti katerega se na 122 hektarov zavarovanih površin razprostira tako imenovani Škocjanski zatok, raj za tiste, ki uživajo v skopojnosti in lepoti narave.

Škocjanski zatok predstavlja mejo med morjem in kopnim, velja pa za največje polslano mokrišče, kjer se združujejo sladkovodno, polslano, slano in pa tudi kopensko življenje. Dom nudi kar 245 različnim vrstam ptic, kar je po podatkih sodeč kar več kot polovica vseh opaženih vrst ptic v Sloveniji. Prav tako Škocjanski zatok predstavlja dom za tri kamarške kobile in pa za istrsko govedo, imenovano boškarin.

Kobilam je ime Cabi, Rižana in Falisca ter spadajo med prve kobile te pasme v Sloveniji. V Škocjanskem zatoku Rižana prebiva že celo desetletje, ostali dve pa sta se ji pridružili nekoliko kasneje. Glede na statistiko pa je razvidno to, da se je po njihovem prihodu obisk v zatoku zelo povečal. Kobile živitjo v urejenem in ograjenem okolju, pred nevarnostmi jih varujeta električni pastir in žica, za obiskovalce pa so urejene razgledne točke, kjer si lahko brez motenja kobil ogledajo le-te. Kamarški konji so zaradi svoje preteklosti vajeni na življenje v močvirju, tudi pasenje v nekoliko globlji vodi jim ni tuje, zato je življenje zanje v »obalnem močvirju« toliko lažje zanje. Velika zanimivost tovrstnih konjev je ta, da lahko ime kamarški konji nosijo le tisti konji, ki pridejo na svet v delti Rone (Francija), ko pa ta kraj zapustijo, ne smejo več nositi tega imena. V Italiji jih zato imenujejo konji Delta.

Boškarin pa se imenuje staro istrsko govedo, ki je že skoraj docela izumrlo. Nekdaj jih je bilo ogromno, ljudem so služili za delo na poljih, v naše kraje so prišli z vdorom Hunov, po čemer lahko brez težav sklepamo, da je istrsko govedo v naših krajih že zelo dolgo. Dandanes pa je eden izmed  poslednjih predstavnikov te vrste v Sloveniji le še Primo, doma prav iz Škocjanskega zatoka.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Alja Marčič, Bihi Oblak, Iztok Poljak, Nataša Paradiž, Nina Legan, Simon Ciperle, Stane Povšič, Vida Marolt

Poslanstvo Škocjanskega zatoka, ki se razvija pod okriljem Društva za proučevanje in opazovanje ptic Slovenije (DOPPS), je skrb za ogrožene vrste, boškarin pa je le ena izmed teh. Škocjanski zatok se tej skrbi posveča že dobrih dvajset let, da pa k sebi na obisk vabi čisto vse, priča opremljenost mokrišča, ki je za ogled svojih naravnih bogastev primerna tudi za ljudi s posebnimi potrebami.

Zanimivo dejstvo je to, da je Škocjanski zatok nastal zaradi razvoja industrije in mesta Koper. Ljudje so namreč pričeli posegati v naravo in iztrebljati živali. Zatok je tako postal dom za vse tiste živalske ter tudi rastlinske vrste, ki so se morale umakniti gradnji infrastrukture, širitvi mesta in mestnemu vrvežu. Skupinica požrtvovalnih ljudi je uredila kraj, kjer se združujeta sladkovodni in brakični del, ki pa sta med seboj ločena.

Poleg konj in goveda, na območju Škocjanskega otoka gnezdi tudi kar nekaj zanimivih ptic. Za čapljice, srpične trstnice, navadne čigre, polojnika, mokoža in krakarja pa Škocjanski zatok velja za enega najpomembnejših gnezdišč v celotni Sloveniji. Med najbolj številčnimi pticami, ki priletijo v zatok so liske, mlakarice, kreheljci, navadne čigre ter rečni in rumenonogi galebi.

Živali in rastilne si lahko ogledamo vse leto od jutra (8:00) pa do večera (20:00). Vodeni ogledi so prilagojeni starostni skupini, željam obiskovalcev in tudi njihovi zahtevnosti, vodijo pa jih za to usposobljeni strokovnjaki. Če je v neki skupini več kot deset obliskovalcev, je voden ogled nujen, sicer pa ne, če ne gre za šolsko skupino (za šolsko skupino se smartra skupine od predšolskih otrok pa do študentov). Da se vsi razumejo med seboj, ogledi potekajo v treh jezikih (angleščina, italijanščina in slovenščina), zato je zatok zelo primeren tudi za tujce, ki jih narava naše države resnično navdušuje in bi jo radi bolje spoznali. Vstopnina za posameznega odraslega člana vodene skupine znaša (skupaj z DDV) 4€, kar sploh ni veliko in si lahko ogled privošči vsakdo, se je pa treba prej najaviti in rezervirati termin. Za individualne obiskovalce pa je vstop v rezervat seveda prost.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Po rezervatu se načeloma lahko sprehajamo le peš, lahko pa se po označeni kolesarski stezi tudi zapeljemo s kolesom. Na določenih lokacijah v zatoku so postavljene lesene opazovalnice, kjer obiskovalci lažje opazujemo ptice in ostale živali ter rastline. Se je pa v Škocjanskem zatoku potreba seveda primerno vesti, kodeks rezervata namreč zahteva, da se vsak obiskovalec prijazno vede tako do narave kot tudi do ostalih ljudi. Živali v močvirju imajo namreč rade tišino in mir, da se ne preplašijo ali vznemirijo.

V zatoku so organizirani tudi razni dogodki, katerih se lahko udeleži vsakdo, ki ga narava pač zanima. Poleg brezplačnih storitev, kot so dnevi odprtih vrat, filmski in literarni večereti, predavanja in ostalo, Škocjanski zatok nudi tudi vodene oglede, razne aktivnosti s konji, najem dvorane, imajo pa tudi svojo trgovino in čisto svoj bar.

V trgovini ponujajo raznorazne izdelke iz bombaža, koledar, igro spomina, ročno izdelan nakit, knjige in še mnogo ostalih zanimivih reči, ki so kot nalašč za spominek ali darilo za nekoga, ki ga želimo presenetiti z nečim posebnim. Prav tako super pa so tudi sprehodi s kobilami po učni poti, šola jahanja in pa delavnica s konji.

Za navdušence nad pticami je priporočljivo, da v zatok pridejo že zgodaj zjutraj, saj bodo imeli takrat možnost ogleda največ ptic, če le ne bodo zganjali hrupa. Priporočljivo je, da s seboj prinesejo daljnogled, saj bo opazovanje ptic toliko lažje in lepše.

Škocjanski zatok je kraj, ki je primeren za vse generacije in vsakogar, o čemer priča pestra ponudba storitev in lepo urejena pot. Na njihovi spletni strani so podani tudi njihovi kontaktni podatki, za tiste, ki imajo zanje vprašanja ali pa bi se radi le dogovorili za termin obiska. Imajo pa tudi svojo stran na Facebooku, za tiste, ki so nekoliko bolj vpeti v svet medijev in socialnih omrežij, kjer redno objavljajo zanimive posnetke rastlin in živali, poleg pa pripišejo še kakšno zanimivo in poučno informacijo. V popoldanskem času nudijo razne rekreacijske dejavnosti, zjutraj in pozno popoldan pa je čas za tihe oblike obiska, kot jih sami imenujejo.

Zatok je idealen kraj za tiste popotne duše, ki obožujejo naravo in se ji skušajo čimbolj približati, prav tako je to zanimiv kraj za otroke, saj bodo uživali in se še kaj koristnega naučili. Da pa vse skupaj ne bi bilo preveč naporno, se lahko za zaključek dneva skoči v morje in se ohladi.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja