fbpx

Skuta je gora brez lahke poti

Skuta je z 2532 metri tretji največji vrh Kamniško-Savinjskih Alp, za pohodnike je zelo priljubljena, vendar mora biti človek za vzpon nanjo dobro kondicijsko pripravljen, saj so vse poti na vrh Skute označene za zahtevne ali celo zelo zahtevne. Povprečna dolžina označenih poti traja več kot 5 ur, sicer je treba povedati, da se vzpon lahko opravi tudi veliko hitreje, če ste dobro telesno pripravljeni. Vendar je v gorah vedno bolje iti malo počasneje, kot preceniti svoje zmožnosti, saj velikokrat, ko smo utrujeni, delamo napake, te pa so na strmih pobočjih lahko usodne. Poleg zahtevnega vzpona se Skuta lahko pohvali tudi z največjim ledenikom v Sloveniji. Na severenem pobočju gore je ledenik, ki se je v nasprotju z ostalimi ledeniki v zadnjih letih celo malo povečal in je po površini že močno presegel do pred časom največji slovenski ledenik, Triglavski ledenik.

Na Skuto je možno priti po več poteh, večina se jih prične iz doline Kamniške Bistrice, nekaj zanimivih pa na goro Skuta vodi tudi iz Jezerskega ali že prej iz vasi Kokra in tudi iz Logarske doline. Vzpon na goro Skuta je še posebej zahteven po vzhodnem grebenu, medtem ko je tisti po zahodnem malo lažji, vendar še vedno spada med zahtevne. Skuta je sicer dosegljiva v vseh letnih časih, vendar je zelo priporočljivo, da se nanjo podate v lepem vremenu. Še posebej na vrhu so zelo pogosti udari strel, ki so povzročili tudi že nekaj tragičnih dogodkov. Za vzpon je vsekakor priporočljivo nositi čelado, odveč pa ni niti komplet za samovarovanje. Pozimi je s seboj treba nesti cepin in dereze.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij:Alenka Čebulj, Jugo Kiselić, Kristina Fidel, Olga Tul.

Naša pot nas bo vodila iz Kamniške Bistrice. Z avtom se sprva zapeljemo v Kamnik, od tam naprej pa vožnjo nadaljujejmo po dolini reke Kamniške Bistrice. Po nekaj minutah vožnje se pripeljemo do izvira reke in doma v Kamniški Bistrici. Tam je urejeno parkirišče, kjer pustimo svoj avtomobil. Sprva pot začnemo po lepi makadamski poti, vendar je vožnja z avtomobilom po njej prepovedana, saj nam to veli prometni znak. Po tej poti hodimo vse do parkirišča pri spodnji postaji tovorne žičnice za Kokrsko sedlo. Od tu naprej pa bomo kmalu začeli grizti kolena, saj bo strmina le redko popuščala. Podamo se na pešpot, ki je označena za Kokrsko sedlo in Grintovec. Pot sprva vodi po gozdu in je na nekaterih delih tako strma, da imamo na voljo tudi varovala, ki prav pridejo tistim, ki imajo malo težji korak, ob mokri in spolzki podlagi pa prav vsem. Če je podlaga suha, se po tem delu lahko brez problemov vzpenjamo tudi brez varoval. Ko zapustimo gozd in se usmerimo malo proti desni tudi strmina za nekaj časa malo popusti. Kmalu se pot ponovno postavi pokonci, korak pa nam otežuje še veliko kamenja, naše razpoloženje pa izboljšajo čudoviti razledi na vrhove nad dolino Kamniške Bistrice. Po okoli dveh urah hoje pridemo do Kokrskega sedla, kjer stoji Cojzova koča. Kokrsko sedlo je tudi križišče številnih lepih poti, mi pa se bomo na Skuto podali mimo Malih Vratc in Bivaka pod Grintovecm. Takoj za Kokrskim sedlom pot nadaljujemo po oznakah za Grintovec, Kočno in Skuto. Pot se takoj močno vzpne in pripelje nas do križišča, kjer se podamo desno proti Bivaku pod Grintavcem, saj pot naravnost namreč vodi proti Kočni in Grintavcu. Pot je sprva malo slabše vidna, a vseeno lahko sledljiva. Ob vzmernem vzponu nas pot kmalu privede do slikovitega prehoda Mala Vratca. Po prečkanju prehoda sledi del poti, ki nas sicer za nekaj trenutkov odpočije, vendar ob tem izgubimo kakšnih 100 metrov nadmorske višine. Tudi sam počitek pa ni zelo izrazit, saj moramo ves čas spusta biti zelo previdni, ker na nekaterih delih poteka na zelo izpostavljenem pobočju. Po koncu spusta prečkamo grapo in se po običajni visokogorski poti povzpnemo do Bivaka pod Grintovcem. Pot od Kokrskega sedla do Bivaka nam bo vzela približno 1 uro in 15 minut časa. Čeprav se nahajamo že na 2100 metrih nadmorske višine, se nas Skuta še vedno močno izogiba, do njenega vrha nas čakata še približno dve uri napornega vzpona.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Od Bivaka naprej sledimo markirani poti proti gori Skuta in Grintavcu. Ker smo v čudovitem gorskem svetu in obdani z veliko čudovitimi okoliškimi vrhovi, prihajamo na več razpotij, saj nas na različni vrh vodijo različne poti. Na prvem razpotju, ki je dobro označen, sledimo naravnost v smeri Skuta in Grintovec, če bi zavili desno, bi se povzpeli na Kamniško sedlo, Tursko goro ali Rinke.  Po sorazmerno zložni poti nadaljujemo do naslednjega razpotja, kjer se naša pot odcepi desno. Še nekaj korakov in preko Velikih podov bomo prispeli do vznožja zmerno strme stene.

Od tu naprej pot nadaljujemo »po vseh štirih«, saj bomo za vzpon potrebovali tudi roke. Ko premagamo krajšo steno, na kateri je še posebej v mokrem velika nevarnost zdrsa, se priključimo na pot, ki prispe iz Dolgega hrbta. Nadaljujemo po poti desno, kjer se s pomočjo nekaj klinov malo spustimo, da obidemo vrh Štruce, nato pa prispemo na neizrazito sedlo med Štruco in Skuto, od koder nas do vrha čaka le še 15 minut hoje. Zadnjih 15 minut hoje je čisti užitek, kjer že lahko občudujemo razgled na vse okoliške vrhove, saj smo že premagali vse zahtevne odseke poti. Počutimo se kot pravi zmagovalec in naš korak ponovno postane lahkoten vse do vrha. Kot na vseh odpravah v gorski svet pa se moramo zavedati, da je osvojitev vrha le polovica opravljene poti in da je pot navzdol velikokrat še bolj zahtevna kot sam vzpon. Zato si na vrhu dodobra odpočijemo, prigriznemo kakšen sendvič ali malico, ki jo imamo sabo, potem pa previdno stopimo v dolino.

Za vse tiste, ki niste ljubitelji le vzpona in spusta po isti poti, pa je iz doline Kamniške Bistrice zelo priljubljena krožna pot, ki pa je zelo zahtevna in vsebuje veliko strašnih prepadnih pogledov. Tako kot pri zgoraj opisani poti, moramo sprva doseči Kokrsko sedlo. Od tam se podamo na 2334 metrov visoki vrh Mlinarsko sedlo. Pot se nadaljuje po zelo zahtevni, a zavarovani poti po izpostavljenem grebenu Dolgega Hrbta in Štruce vse do Skute. Od tam pa se spustimo po drugi strani po Streži navzdol in na Kamniško sedlo, če pa ste dobri poznavalci teh poti ali imate s seboj nekoga, ki dodobra pozna to pobočje, pa se lahko spustite skozi Žmavcarje v Konec in nato k Domu v Kamniški Bistrici, vendar ta del skozi Žmavcarje ni markiran.

Vsekakor je Skuta čudovit vrh, ki pa je primeren le za dobro pripravljene pohodnike. Vsak, ki se bo nanjo podal, pa bo užival v čudovitem gorskem svetu. Lep in varen korak vam želim.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja