fbpx

Solkan je majhno naselje s številnimi zanimivostmi

Marsikomu, ki prvič sliši za naselje Solkan, se niti sanja ne, kje neki bi se nahajalo. Če nismo ravno domačini iz okolice Nove Gorice, se ne zanimamo za železniške mostove, nismo navdušeni kajakaši, ki se spuščajo po soških brzicah, ali pa nismo poznavalci zgodovine, ni prav nič posebnega, da za Solkan slišimo prvič. Pa nič zato, ugotovili bomo, da je Solkan kljub svoji majhnosti zelo zanimiv kraj, vreden obiska.

Navidezno nepomembno vlogo mu pripiše dejstvo, da je takorekoč spojen z Novo Gorico. Če nismo posebej pozorni na table, ki označujejo začetek enega in konec drugega kraja, bi lahko mislili, da smo ves čas v enem kraju. Pa čeprav se Solkan, če dobro pogledamo kar razlikuje od sosednje Nove Gorice. Gre namreč za predmestno naselje, ki pa se je v zadnjem času zelo urbaniziralo. Očitna razlika je v tem, da še vedno prevladujejo hiše z enim ali dvema stanovanjema, med tem ko v Novi Gorici najdemo več stanovanjskih blokov. Vseeno pa najdemo v Solkanu vse, kar urbano predmestno naselje potrebuje. Ima šolo in vrtec, pošto, nekaj lokalov in trgovin, pa tudi hotel in nekaj ponudnikov apartmajev. V kraju je nekajkrat tedensko odprta celo knjižnica. Pozornost pa obiskovalcu pritegnejo sicer predvsem vse druge znamenitosti, ki jih v Solkanu nikakor ne manjka. Od zgodovinskih, kulturnih in naravnih znamenitosti, pa vse do doživetji, ki jih ponujata kraj in njegova okolica.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Aleš Maučec, Aleš Tomšič, Domen Rudolf, Romana Majhen, Vasja Clemente, Stefan S. Ristov, Ksenija Vogrinc

Solkan je torej naselje na severnem robu Nove Gorice, na levem bregu reke Soče. Če z glavne ceste, ki povezuje Novo Gorico in Tolmin, na križišču, kjer je tudi odcep za Sveto goro, zavijemo stran od tega hriba proti mostu čez Sočo, in pred mostom zavijemo levo, pridemo v Solkan. Takoj zagledamo parkirišče, ki je dobro izhodišče za ogled kraja in njegovih posebnosti. Najprej se lahko sprehodimo proti središču naselja, kjer pridemo do sodobnega vodnjaka, katerega zasnova naj bi simbolizirala reko Sočo in njen pretok. Od trga Jožeta Srebrniča se usmerimo levo proti cerkvi Sv. Štefana. Cerkev predstavlja lep kulturno-zgodovinski spomenik, saj naj bi na tem mestu stala že skoraj tisočletje. V poteku zgodovine je bila sicer večkrat obnovljena ali na novo sezidana, zato so se v gradnji prepletali različni slogi. Današnja naj bi bila zgrajena po tem, ko so prejšnjo porušili Turki. Zgradili so jo v gotskem stilu, vendar je bila kasneje barokizirana. V spomin na napade iz prve svetovne vojne, ki so cerkev tudi poškodovali, je v sevrni zid vzidan ostanek granate. V cerkvi pa si je vredno ogledati tudi nekaj lepih umetniških mojstrovin, in sicer kiparskih in slikarskih del, večinoma italijanskih ali slovenskih avtorjev.

Če se sprehodimo naprej skozi kraj, mimo osnovne šole, prispemo do Vile Bartolomei. Vila je predstavljala podeželjsko domovanje plemiške družine iz Gorice, in je tudi zgrajena pod vplivom goriške meščanske arhitekture. V dvonadstropni stavbi danes domuje Goriški muzej, ki ponuja na ogled več stalnih razstav iz časa Longobardov ter razstavnih elementov, povezanih z restavratorstvom. Večji del razstav Goriškega muzeja pa najdemo v nekoliko oddaljenem gradu Kromberk. Razstave v Vili Bartolomei si je mogoče ogledati v torek in četrtek med 10. in 15. uro, v soboto med 14h in 18h, v nedeljo pa obiskovalce pričakujejo med 14. in 20. uro. Cena vstopnice za odrasle je 3€, če pa si želimo, da nas skozi razstavo popelje vodič, moramo odšteti še dodatna dva evra.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

V bližini parkirišča pri mostu čez Sočo, se nahaja Stara solkanska mizarska delavnica. Pravzaprav gre za poklon in spomin nekdanjim solkanskim mizarjem, ki so izdelovali izredno kvalitetno pohištvo. V nekakšnem manjšem muzeju je prikazano delo mojstrov, ki so obdelovali les. Na začetku ulice, v kateri najdemo Staro solkansko mizarsko delavnico, se nahaja tudi spominsko obeležeje, ki nas opomni, da so v tem kraju nekoč bivali in delovali izvrstni mizarji. Če želimo dodatne informacije o mizarjih iz Solkana, si le pojdimo ogledati to razstavo, ki pa je za obiskovalce odprta le v soboto in nedeljo med 10. in 12. uro ter vsak drugi in četrti torek v mesecu med 16:00 in 18:30. Tako v VilI Bartolomei, kot tudi v Stari solkanski mizarski delavnici za organizirane skupine nudijo obiske tudi izven odpiralnega časa, vendar jih je za to potrebno kontaktirati in se dogovoriti o obisku.

V neposredni bližini pa ponujajo še eno zanimivo zgodovinsko zbirko. Zgolj ob predhodni najavi si je možno ogledati tudi zasebno zbirko stvari iz prve svetovne vojne, pod imenom Vojni muzej Solkan. V sprehodu po treh sobah lahko občudujemo predmete s soške fronte. Preko 3000 različnih predmetov nas popelje v čas v začetku 20. stoletja, ko je tu divjala vojna vihra. Dobimo vpogled tako na bojno črto, bojevanje, kot tudi v zaledje in življenje tistih, ki so bili zaradi vojne primorani zapustiti svoje domove in odditi kot begunci.

Celoten Solkan in njegova bližnja in daljna okolica sta zgodovinsko zelo zaznamovana. Tako tudi pri naravnih znamenitostih ne moremo mimo raznoraznih ostnakov iz preteklosti. Od mostu, pri katerem smo pustili avto, se lahko odpravimo na Sabotin ali Sveto goro. Oba hriba, sta zgodovinsko zaznamovana, hkrati pa imata tudi druge zanimive značilnosti. Sabotin se nahaja na desnem bregu Soče in po njem poteka slovensko-italijanska meja. Zaradi lege med dinarsko-kraškim in sredozemskim pokrajnami je po pobočjih hriba moč najti najrazličnejše značilnosti tako enih kot drugih. Osupljivi so tudi pogledi proti Novi Gorici na eni, in Soški dolini na drugi strani. Že po pobočjih, predvsem pa na grebenu po vrhu najdemo ostanke soške fronte, ki so jih Italijani uredili v nekakšen muzej. Na vrhu se nahajajo tudi ostanki cervice Sv. Valentina in planinska postojanka, ki je stvabi nekdanjega muzeja. Zaradi krvave zgodovine, ki pa si nihče ne želi, da bi se kadarkoli ponovila, so celotno področje Sabotina poimenovali tudi Park miru.

Na drugi strani reke Soče se dviga Sveta Gora. Bolj kot pohodniški cilj, je Sveta Gora romarsko središče, saj naj bi se v prvi polovici 16. stoletja na tem mestu Urški Ferligoj prikazala Marija. Od takrat tukaj stoji cerkev, ob njej pa je danes tudi frančiškanski samostan. Zelo poznana je podoba milostne Matere Božje, delo beneškega slikarja, ki ga je cerkvi podaril oglejski patriarh ob posvetitvi leta 1544. Podoba je bila slabih 200 let kasneje tudi kronana in tako je postala ena najbolj znanih slovenskih podob Matere Božje. Ker pa tudi Sveti Gori prva svetovna vojna ni prizanesla, so v spomin na bojevanje še tukaj uredili markiranano pot, ki vodi po ostankih rovov in kavern. Tako se lahko na Sveto goro odpravimo peš po tej poti, na vrhu pa si ogledamo znamenito svetišče.

Če se v Solkan odpravimo v poletnih mesecih, nas bo zagotovo zamikala tudi reka Soča. Do nje se najlažje pride pri Kajakašekm centru Solkan ali pri Oštariji Žogica. Omenjeni kajakaški center je pravi kraj za ljubitelje športa. Poleg kajakašev, ki se na Soči tukaj vsake toliko borijo celo za naslove mladinskih svetovnih ali evropskih prvakov, na svoj račun pridejo tudi adrenalinski navdušenci. Tam najdemo namreč adrenalinski park Soča Fun Park, katerega verjetno najbolj atraktivna postaja je spust po jeklenici preko Soče.

Človek si kar težko predstavlja, da lahko razmeroma majhen kraj oz. naselje toliko ponudi. Pa to sploh še ni vse. Če se držimo tega, da najboljše stvari vedno pridejo na koncu, pa lahko sedaj izdamo še najpomembnejšo znamenitost, ki Solkan uvršča tudi na svetovne zemljevide. Govorimo o največjem kamnitem enoločnem mostu na svetu. Solkanski most, je železniški most, ki kot tehniška mojstrovina in še bolj čudovita paša za oči, navduši vsakega, ki si ga ogleda od blizu in daleč. Če se sprehodimo po poti, ki vodi po levem bregu reke Soče med Oštarijo Žogica in Kajakaškim centrom Solkan, se nam na nekaterih mestih zares odpre prelep pogled na Solkanski most. Poleg tega pa po progi preko mostu pelje tudi vlak med Bohinjem in Novo Gorico. Izvrstno doživetje je tudi vožnja z muzejskimi vlakom, ki pelje po progi, nekoč poimenovani Transalpina, danes pa bolj znani kot Bohinjska proga, in je bila pomembna trgovska povezava med Dunajem in Tržaškim pristaniščem. Muzejski vlak nas tako zjutraj odpelje iz Nove Gorice po slikoviti pokrajini proti Gorenjski, kjer prispemo do Bleda. V večernih urah pa nato sledi povratek in tik pred prihodom v Novo Gorico še enkrat prečkanje znamenitega Solkanskega mostu.

Solkan pa je lahko tudi izhodišče za druge izlete. Pred kratkim so dokončali kolesarko pot med Solkanom in Plavami, ki s svojimi slabimi 10km ne predstavlja prav velikega napora niti osnovnošolskim otrokom. Gre za eno najslikovitejših in najlepših kolesarskih poti pri nas, ki je urejena stran od prometnih cest. Vseskozi poteka ob reki Soči, ki se nam kar sama ponuja v občudovanje. S svojo smaragndno barvo namreč navduši slehernega obiskovalca. Ko se bomo od parkirišča podali proti začetku kolesarske poti in nas bo pot vodila preko novega Solkanskega mostu, se lahko zgodi, da bomo na mostu zagledali ljudi, ki bodo strmeli v globino. Solkanski most je namreč tudi priljubljena točka za t.i. bungee jumping ali skok z elastiko. Če ste velik adrenalinski navdušenec lahko svoj pogum preizusite tudi na ta način.

Vsekakor se sprva sliši pogumno, da si človek vzame cel dan časa, da obišče nek navidezno nepomemben kraj, na obrobju središča Goriške. Vseeno pa se pogum izplača, saj na koncu ugotovimo, da je en dan skoraj premalo, da si ogledamo in preizuskimo vse, kar kraj in njegova okolica ponujata.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja