fbpx

Trška gora kraj za popolni oddih

Trška gora slovi kot ena najbolj znamenitih slovenskih vinskih goric in je menda tudi območje, kjer je na določenem omejenem območju  postavljenih največ zidanic na svetu.

Pozor Trška gora ni edina v Sloveniji imamo dve. Ena se nahaja pri Krškem, ki je najbolj poznano po tem, da se tam nahaja edina slovenska nuklearna elektrarna. »Krška« Trška gora se dviga nad desnim bregom reke Save in se nanjo lahko povzpnete z avtomobilom, če v krožišču v Krškem, pri mostu, ki prečka reko Savo, zapeljete levo navkreber, če prihajate iz smeri avtoceste Ljubljana-Zagreb oziroma desno, če prihajate s smeri Celja. Tudi Trška gora pri Krškem je posejana z vinogradi in sadovnjaki. Toda bolj kot po tem, kaj na njej raste, pa je znana po svoji preteklosti. Poseljena naj bi bila že v prazgodovini. Njeno ime pa je povezano z mnogimi znanimi imeni slovenske zgodovine. Tja je zahajal France Prešeren, tam je ustvarjal Janez Mencinger, tam sta delovala Jurij Dalmatin in Adam Bohorič…

Druga Trška gora, posejana z skrbno obdelanimi vinogradi , zidanicami vseh vrst, lesenimi hrami in kletmi, pa je ta,  pri Novem mestu. Nahaja se na levem bregu reke Krke, nedaleč stran od Novega mesta, središča Dolenjske.

Vsak vinogradnik na Dolenjskem, bolj kot kjerkoli drugje v Sloveniji, ima svoj hram, klet ali pa zidanico. Zidanica je objekt, ki stoji ob vinogradu, je grajena iz lesa ali pa zidana in ima tri osnovne prostore. Gospodarski del je namenjen shranjevanju vinogradniškega orodja, kot so škropilnica, motike, razna vedra, sadjarske oziroma vinogradniške škarje za rezanje…v drugem delu je klet, kjer se nahaja stiskalnica za grozdje, vedra, brente-posode, v katere se bere grozdje in seveda sodi za vino. Tretji del zidanice pa je bivalni del, v katerem je v primeru potrebe možno prespati, drugače pa je tam prostor za malico oziroma druženje.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Darja Kraševec, Darja Rudman, Larisa Simonovič, Miran Mlekuž, Jelka Mlekuž, Roman Makše, Tadej Kraševec.

Klet in pa hram pa sta manjša objekta, tudi lahko grajena iz lesa ali pa zidana. V njih je prostor za hrambo vina s sodi in manjši prostor za orodje.

Danes najdemo po vinogradih poleg zidanic, hramov in kleti še vse več vikendov. To se prave male hiše, ki pa še zdaleč ne dajejo tistega pristnega občutka domačnosti vinogradniškega okolja.

Trška gora je poznana po vinogradništvu in tako smo se podali nanjo da bi raziskali ta svet. Sprehodili smo se po svežem zraku in ob poti občudovali skrbno obdelane vinograde, v katerih rasejo razne sorte trt. Kot nam je povedal eden od takrat slučajno prisotnih vinogradnikov, so najbolj pogoste sorte trt na tem področju Dolenjske modra frankinja, kraljevina, žametna črnina, laški rizling. In prav iz teh vrst grozdja je narejeno najbolj znano dolenjsko in tudi eno izmed najbolj znanih slovenskih, zaščitenih vin – cviček. Cviček je edino slovensko vino, ki je pridelano iz belih in rdečih sort grozdja. Na celem svetu je poleg cvička iz belih in rdečih sort grozdja pridelano smo še vino iz italijanske Toskane in sicer toskanski chiantij. Cviček je svetlo rdeče, lahko vino, z nizko vsebnostjo alkohola, rahlo kiselkastega okusa in zato zelo pitno. Pravijo, da ima tudi razne zdravilne učinke in ga je, po zdravi pameti seveda, dobro spiti vsak dan kakšen kozarček. In ne samo za predelavo v vino, temne sorte grozdja kraljevine, modre frankinje in tudi kraljevine so izredno dobre tudi za pojesti, saj vsebujejo mnoge antioksidante in druge zdravilne učinkovine.

Ko smo si ogledali vinograde in poskusili par jagod od vsake grozdne sorte, smo se odpravili na vrh. Trška gora, ki mimogrede meri 428 metrov nadmorske višine, tam smo si ogledali zunanjost cerkvice Marijinega rojstva, kjer se vsako leto za praznik malega šmarna, to je 8. septembra , zbere veliko romarjev od blizu in daleč. Pri cerkvici mi je še posebej padlo v oči, da ima na zvoniku, na pročelju nad vhodom,  Jezusa na križu in na vsaki strani zvonika še po en oltar. Pripoved govori, da so cerkvico postavili na mestu, kjer je včasih stalo Marijino znamenje, ki so ga postavili v čast Mariji, ko so prenehali mlade fante, ki so se v trško gorskih gozdovih skrivali pred oblastmi, klicati k vojakom. Okoli cerkve rastejo mogočne lipe in prav najbolj mogočna in verjetno najstarejša med njimi, stara okoli štiristo let, meri v obsegu nekaj manj kot devetsto centimetrov. Njeno steblo je votlo in ne samo otroci, tudi odrasli si ne morejo kaj, da ne bi stopili v njeno »notranjost«.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Od cerkvice Marijinega rojstva na Trški gori smo se odpravili še do Matjaževe domačije, ki stoji na enem izmed sosednjih gričev, imenovanim Grčevje, v vasi Paha. Do tja smo se sprehodili peš, lahko pa se bi peljali tudi s kolesom. Pot se vije med vinogradi, mimo sadovnjakov, domačij in del čez gozd. Dolga je nekaj več kot tri kilometre in ni zahtevna.

Matjaževa domačija je domačija v pravem pomenu besede. Na sredi domačije stoji obnovljena stara hiša, poleg pa sta še kozolec, skedenj in pod. Zraven hiše je ograjen garteljc-vrt. Ob stezi, ki vodi k hiši, pa križ z Jezusom. Ob predhodni najavi nas pričakajo prijazni domačini, ki nam razkažejo domačijo in notranjost hiše, v kateri je ohranjena oprema iz časov naših babic. Zidan štedilnik, kardenca – omarica, krušna peč, postelja z ležiščem iz ličkanja, lesena miza in klopi…Poslušamo lahko zgodbo o cvičku in o vinogradništvu nasploh, najboljši del pa je seveda degustacija dolenjskega vina, poleg katerega nam ponudijo v domači krušni peči pečen ajdov kruh z orehi in domač sir ali pa slastno pehtranovo potico, narejeno iz domače smetane, ki ji dodajo pehtran.

Nedaleč stran od Matjaževe domačije se nahajata dve zidanici, ki ju »Matjaževi« dajejo v najem. Zidanici sprejmeta do štiri osebe vsaka, najem za en dan pa znaša 74,00 evrov. V zidanici, ki sicer nudi razkošje modernega časa – kopalnico, TV, pomivalni stroj…, lahko podoživite občutke pravega vinogradnika, s terase zidanice pa občudujete lepoto narave Gorjancev, novomeške kotline, reke Krke in okoliških vinorodnih gričev. Naužijete se čistega zraka, miru, sonca in veselega prepevanja okoliških vinogradnikov. V ranem jutru se lahko odpravite na pohod, saj je tam okrog več kot tri tisoč pohodnih poti ali pa se odpeljete naokrog s kolesom.

Trška gora in okolica sta pravo mesto za odličen oddih in mesto, kjer boste napolnili svoje baterije in se v mesto vrnili spočiti, veseli in sproščeni…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja