fbpx

Velenjski grad je raj za ljubitelje zgodovine

Vsi ljubitelji zgodovine, gradov, razvalin in drugih dogodkov iz srednjega veka ste verjetno že bili enkrat na Velenjskem gradu. Tisti, ki pa tam še niste bili in se najdete v zgornjem opisu, morate tja nujno oditi, saj vam ponudi lahko skoraj vse. No ravno razvalin ne boste videli, saj Velenjski grad velja za enega najbolje ohranjenih gradov pri nas, a njegove znamenitosti vas ne bodo pustile ravnodušnih.

Ne daleč stran od središča mesta, na 60 metrov visokem griču, kar znaša okoli 450 metrov nadmorske višine, stoji Velenjski grad. Svojo lokacijo je dobil pri koncu 13. stoletja,  natančneje ga prve listine omenjajo že leta 1270. Po svojem izgledu je tipično vojaška-stanovanjska utrdba, ki je prilagojena na teren, na katerem stoji. Od samega izvora je grad svojo obliko velikokrat spremenil in bil obnovljen, kar je tudi razlog, da je danes tako dobro ohranjen. Svojo zadnjo obnovo je doživel v drugi polovici 20. stoletja. Sprva je bil v lastnišvu gospodov iz Krunšperka, ki so bili sorodniki gospodov Ptujskih. Velenjski grad so imeli v lasti vse do leta 1322, ko so ga Krunšperki prodali Ptujskim gospodom, natančneje Herdegnu Ptujskem. Tako je bil grad rodbine Ptujske v lasti vse do takrat, ko ga je kot doto Ane Ptujske prevzel Hans Lichtensteinski.

Grad je še naprej pogosto menjal svoje lastnike, najbolj pomembna rodbina, ki je Velenjski grad povsem prenovila in ga v takšni obliki z nekaj prenove videvamo še danes, je rodbina Wagen von Wagensberg. Ta družina je imela grad v lasti večino 16. stoletja. Kasneje je bil grad še v lasti družine Sauer iz Kozjaka, med pomembnejše lastnike sodita še Karl in Bianca Adamovich, ki sta imela grad v lasti konec 19. stoletja. Zadnji lastnik gradu, grof Coronnini-Kromberg, ga je uporabljal le kot poletno rezidenco do leta 1943, ko so ga po kapitulaciji Italije Nemci kot italijanskega državljana izgnali iz Velenja. Po koncu druge svetovne vojne je grad prišel v državno last. Sprva so v njem uredili rudarska stanovanja, kasneje, ko je bil grad že na robu propada, pa so Velenjski grad spremenili v Muzej slovenskih premogovnikov in začeli intenzivno sanacijo. Žal se je zaradi številnih menjav lastnikov večina notranje opreme uničila in izgubila, je pa obdržal svojo obliko iz 16. stoletja, ki pa je še nekaj manjših korektur dobivala vse do konca 18. stoletja.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Dragica Žnidarec, Dušan Dobnik, Irena Marolt, Marko Božnik, Nataša Blekač, Dušan Dobnik.

Velenjski grad je eden izmed desetih gradov v Saleški dolini, njegova lokacija pa  je v srednjem veku botrovala k temu, da je še danes tako dobro ohranjen. V 17. stoletju so namreč v kmečkih uporih padli skoraj vsi gradovi v Saleški dolini, Velenjski pa je vse napade odbil. Hlapci so krčevito branili grad, poleg vestnih hlapcov, pa je k obrambi najbolj prisostvovala lega in utrjenost gradu, saj je bil najbolje utrjen in zavarovan od vseh gradov na tem koncu Slovenije. Poleg kmetov so dvakrat napadli tudi Turki, a neuspešno. Grad je tako v celoti ohranil svojo podobo, danes ne moremo videti le dvižnega mostu, ki so ga iz gradu ostranili v sredini 19. stoletja.

Danes Velenjski grad predstavlja Muzej Velenje, v njem pa je na voljo deset stalnih galerijskih in muzejskih zbirk;  zbirka ostankov Mastodonta, Šaleška dolina med 10. in 17. stoletjem, zbirka afriške umetnosti Františka Foita, rekonstrukcija stare trgovine z mešanim blagom, rekonstrukcija stare gostilne, “Ko je Velenje postajalo mesto”, Šaleška dolina 1941 – 1945, zbirka baročne umetnosti iz cerkve sv. Jurija v Škalah, galerija Lojzeta Perka, zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje. Prvotni Muzej slovenskega premogovništva pa so premaknili v zapuščeni premogovniški jašek Premogovnika Velenje.  Cena za ogled muzeja za odrasle znaša 2,5 evra, upokojenci,  študentje in dijaki morajo za vstopnico odšteti 1,8 evra, predšolski otroci pa imajo ogled muzeja ob spremstvu staršev brezplačen. Prav tako je ogled muzeja brezplačen za vse brezposelne, ki imajo za svoj status ustrezno potrdilo Zavoda za zaposlovanje. Poleg že tako cenovno dostopnih cen, pa vam v Muzeju Velenje ponujajo še dodatne popuste, Če kupite kombinirane vstopnice za ogled tako Muzeja Velenje, kot tudi Muzej premogovništva Slovenije, Muzeja usnjarstva na Slovenskem, Hišo mineralov, Kavčnikovo in Grilovo domačijo.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Grad v Velenju je tako odlična izbira za družinski izlet. Seveda si za ogled muzeja ne rabimo vzeti cel dan, zato moramo ogled gradu vključiti v le del izleta. Samo mesto Velenje pa nam ponuja še veliko drugih možnosti za preživljanje z družino. V poletnem času se lahko zadržimo ob Velenjskem jezeru, ki vsako leto ponuja nove in nove turistične ponudbe. Seveda se v njem lahko tudi osvežimo, zato je obisk jezera še posebej primeren poleti. Poleg jezera in Velenjskega gradu, si lahko ogledamo še druge muzeje, kjer posebej izstopa rudnik premogovništva, ki je postavljen kar neposredno v opuščeni jašek velenjskega premogovnika. Velenjski grad ni edini grad, ki si ga lahko ogledate, saj se v bližini nahajata še grad Šalek in grad Ekenštajn. Vse te znamenitosti so tudi lahko dostopne.

Do Velenja se pripeljemo tako, da se v Ljubljani priključimo na avtocesto v smeri proti Mariboru. Po avtocesti se peljemo skozi Trojane, mimo Celja in nato avtocesto zapustimo na izvozu za Velenje. Pot se nadaljuje po medkrajevni cesti po dolini reke Pake. Po dobrih petnajstih minutah vožnje po tej cesti, se pripeljemo do Velenja, kjer takoj na svoji levi opazimo prenovljen skakalni center, tik ob njem pa Velenjski grad. Do gradu se lahko pripeljemo z avtomobilom ali pa se nanj povzpnemo peš, če smo to sposobni, saj pri gradu ni veliko parkirnih prostorov. Sam tako priporočam, da avtomobil pustimo na velikem parkirišču pred Rdečo dvorano, od tam pa se na grad povzpnemo peš, saj so poti nanj zelo lepo urejene, vzelo pa nam ne bo več kot 15 minut časa. Ves čas poti lahko spremljamo tudi skakalnice, če pa se obrnemo proti mestu, imamo z vsako stopnico, ki jo prehodimo, lepši pogled iz ptičje perspektive.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja