fbpx

Vremščica je primerna za pohodnike različnega kova

Vremščica je 1027 m visoka vzpetina, ki se dviga nad Vremsko dolino in v bližini krajev Senožeče, Pivka in Divača. Pravzaprav gre za pogorje, katerega najvišji vrh je Velika Vremščica. Precej položno hribovje je sestavljeno iz treh nizov, za katere je značilna podolžna dinarska smer. Vremščica je v tretjem od teh gorskih nizov, najbolj južnem in najvišjem. Vzpon na Vremščico je nezahteven, pot je položna, zato si ta izlet brez skrbi lahko privoščimo tudi z otroci in tudi v bolj vročem poletnem vremenu, ker pot na vrh ves čas poteka skozi senčnat, prijetno hladen gozd. Poleg tega se nam vzpon na ta hrib resnično izplača, saj smo na vrhu nagrajeni z enim najlepših razgledov daleč naokrog.

Kako do Vremščice?

Tako kot na vsako vzpetino je tudi na Vremščico mogoče priti iz več smeri in preko več različnih poti. Sama sem do vznožja prišla iz smeri Pivka. Tu moram omeniti eno pomanjkljivost: nikjer ni nobene oznake, nobene table, ki bi opozarjala, da se je tukaj mogoče povzpeti na Vremščico. To je vsekakor slabost, ki bi jo bilo treba odpraviti, saj nekdo, ki teh krajev ne pozna in ne ve, kje točno je Vremščica, z lahkoto zaide. Če prihajate iz smeri Pivka, se morate iz Pivke peljati še naprej, skozi naselji Kal in Neverke, in še naprej, vse dokler ne pridete do križišča, ob katerem je tabla, na kateri piše »Volče« in ki kaže v desno. Prav tu morate zaviti desno in nato takoj levo, na makadamsko pot, kjer lahko parkirate avto. Tu je tudi tabla z napisom »Heliodrom«, kar tudi lahko služi kot smerokaz. Avto boste morali najverjetneje pustiti na soncu, ker tu ni večjih dreves, ki bi dajala senco. To je torej ena od možnih poti: Volče – Vremščica. Po tej poti boste do vrha Vremščice potrebovali približno 1 uro in 15 minut zložne hoje.

Druge poti so še: Senožeče – Vremščica (1 ura in 45 minut), Gabrče – Vremščica (2 uri), Loščica – Vremščica (1 ura in 15 minut), Gornje Ležeče – Vremščica (1 ura in 40 minut), Matavun – Vremščica (3 ure in 15 minut), Famlje – Vremščica (2 uri in 30 minut), Podgora – Vremščica (2 uri). Vse poti so nezahtevne in primerno označene.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Aleš Maučec, Barbara Majcen, Ladislav Zupi, Olga Tul, Sara Zupan, Klemen Možina

Pot Volče – Vremščica

Pot iz smeri Volče je izredno nezahtevna in kot taka primerna tudi za manj izkušene hribolazce in otroke. Opremljena je z markacijami, tako da se ne morete izgubiti. Po tej poti je prijetno hoditi v vseh letnih časih, tudi pozimi, če le ni preveč snega. Sama sem jo obiskala na precej vroč zgodnjepoletni dan in lahko potrdim, da hoja tudi v poletni vročini ni prenaporna, saj pot ves čas poteka v senci gozda. Ponekod je ta tudi zelo gost, tako da hoja poteka v prijetnem hladu. Gozd se odpre šele nekoliko pred vrhom; nenadoma pridemo na plano in od tod hodimo po odprtem, sredi prostranih travnikov, polnih prelepega poljskega cvetja. Tu smo že zelo blizu vrha. A preden pridemo na sam vrh Vremščice, nas čaka še eno prijetno presenečenje, na katero nas opozorita že markacija in napis na skali ob poti.

Cerkvica svetega Urbana

Malo pred vrhom nas prijazno pozdravi cerkvica svetega Urbana, kjer si lahko tudi odpočijemo na klopci in si postrežemo s prvim razgledom v dolino. Cerkvica je bila, sodeč po ustnem izročilu, postavljena v drugi polovici 13. stoletja, v dobi romanike. Končno podobo pa je verjetno dobila v prvi polovici 15. stoletja, v času gotike. V prvotni stavbi je bil tudi marmornat relief papeža svetega Urbana I.

Prvi jo je omenjal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689. Zapisal je ustno izročilo, ki pravi, da najdeš vrata te cerkvice vselej odprta, čeprav jih zaklenejo. V tem izročilu je verjetno prikrito sporočilo, da so ob košnji cerkvico uporabljali tudi kot zavetišče. Še danes so na zadnjem delu cerkvice vrata, ki so vedno odklenjena, za njimi pa se skriva majhna sobica, imenovana »Zavetišče sv. Frančiška Asiškega«. Zavetišče je vedno odprto in tako nadaljuje gostoljubno tradicijo prvotne cerkvice. Ob vstopu v prostor lahko preberemo Sončno pesem v kamnu, na pisalni mizi pa je tudi spominska knjiga, v katero lahko zapišemo svoje vtise. Pod zavetiščem na zahodni strani je kapnica, na vzhodni strani pa »WC«. Tu je tudi kip svetega Urbana, ki pa je zaradi vlage začel razpadati. Cerkvica in zemljišče sta v cerkveni lasti.

Takšna, kot je cerkvica svetega Urbana danes, pa ni prav dolgo. V ruševinah je bila verjetno že sredi 18. stoletja. Na začetku 20. stoletja so relief vstavili v psevdobaročno nišo in papež je dobil mesto drugje – v cerkvi nad Čepnim. Nova cerkvica je rasla v letih 2005–2009 iz ostalin predhodnice, večinoma pa iz na novo obdelanega in dovoženega kamna. 

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Prvotni relief svetega Urbana pa se je po stotih letih ponovno vrnil v svetišče na Vremščici. Gre za oltar (okolje niše s sv. Urbanom) in Marijino kapelico v bližnji skali jugovzhodno pod cerkvico. Notranjost ljubke kapelice krasi čudovit umetniški mozaik.

Osupljiv razgled z vrha Vremščice

Že pri cerkvici svetega Urbana si lahko preberemo, da nas od vrha Vremščice loči le še sedem minut hoje. Od cerkvice gremo po poti naprej in kmalu pridemo preko odprte planote do vrha. Vrh Vremščice je verjetno najobširnejša travnata površina na Krasu. Tu je razgledna plošča, ki prikazuje, kam in do kod lahko naš pogled seže, sploh v lepem vremenu. Razgled resnično jemlje dih. Na severu, nedaleč stran, lahko vidimo Nanos, levo od njega Golake v Trnovskem gozdu, zadaj pa se dvigajo Julijske Alpe. Na severovzhodu se ponosno razkazujejo Javorniki, Sveta Trojica, Krim in Mokrec, na vzhodu pa nam seže pogled vse do Snežnika in Risnjaka. Na jugu se travnata pobočja razprostirajo vse do Vremske doline, nad katero se dvigajo hriboviti Brkini, tu pa je tudi Slavnik. Od jugozahoda do severozahoda lahko na slemenu Gabrške gore vidimo vrhove Veliko Gradišče, Veliki hrib, Sopada, Trstelj in Ter. Ob dobri vidljivosti so na obzorju vidni tudi Dolomiti.

Na vrhu ni planinske koče, razen razgledne plošče in smerokazov, ki prikazujejo, kam se od tukaj lahko odpravimo, ni ničesar. Kar ima tudi svoj čar, saj si lahko odpočijemo v spokojnem miru narave, se na mehkih travnatih tleh okrepčamo z malico iz nahrbtnika, in uživamo v čudovitem razgledu. Lahko se vpišemo v planinsko knjigo. Smerokazi poleg razgledne plošče nas obveščajo, kam vse jo lahko mahnemo, če imamo v načrtu daljšo turo. Če nas vleče na zahod, imamo do Senožeč z vrha Vremščice 1 uro in 30 minut hoda, do Nanosa 5 ur in 30 minut, do Škocjanskih jam 3 ure, do Slavnika pa 10 ur. Če se obrnemo proti vzhodu (v isto smer, iz katere smo prišli, če smo prišli iz smeri Volče), pa imamo do Košane 1 uro in 15 minut, do Tabora nad Knežakom 6 ur, do Osojnice 3 ure in 30 minut, do Svete Trojice pa 7 ur.

Prijeten planinski izlet

Vzpon na Vremščico je res prijetno doživetje v naravi, ne prenaporno in primerno za vsakogar. Ne potrebujete posebne planinske opreme, dovolj je udobna športna obutev. Tudi v poletni vročini vam med potjo ne bo prevroče, ker vas bo gosta senca dreves vso pot prijetno hladila. Na vrhu pa boste nagrajeni z osupljivim razgledom. Kolikor sem slišala, je Vremščica med pohodniki zelo priljubljena. Temu se ne čudim, saj sem tudi sama ob obisku te planote zelo uživala. Ljubiteljem narave in hribov vsekakor priporočam obisk Vremščice – ne bodo razočarani.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja