Ajdovska deklica je vklesana v steno Prisojnika
Že od nekdaj naj bi živeli Ajdi, velikani s človeško podobo. Prvi rod naj bi živel v Stekleni gori, potem pa so se rodovi naselili v planine in gore. Če so se hoteli pogovarjati med sabo, so se le drli od gore do gore. Velikani so veljali za močne, vendar pa ne za prav pametne, saj si niso znali izdelati niti orodja. Ajdovska deklica naj bi bila potomka teh velikanov.
Podoba deklice z žalostnim obrazom v severni steni Prisojnika je danes ena izmed najzanimivejših znamenitosti na našem najvišjem prelazu, Vršiču. Tukaj se ustavijo številni turisti, ki si z zanimanjem ogledajo in preberejo legendo o Ajdovski deklici. Najlepše je vidna iz griča, kjer stoji Poštarska koča na Vršiči, vidite pa jo lahko tudi iz Erjavčeve koče.
Izvor legende izhaja iz časa pokristjanjevanja, ko je izraz ajd označeval pogane, v slovenski mitologiji pa izraz ajd označuje nadnaravno bitje ali božanstvo.
Legenda o Ajdovski deklici pravi, da je bila Ajdovska deklica dekle dobrega srca. Živela naj bi pod previsnimi stenami Prisojnika in pomagala popotnikom čez snežne zamete iz Vršiča v Trento, da se ne bi izgubili. V znak hvaležnosti so ji vedno prinašali hrano in pijačo. Poleg tega, da je pomagala popotnikom, je bila tudi sojenica, kar pomeni, da je prerokovala usodo novorojenčkom. Neko noč je ponoči obiskala mater, ki se ji je rodil sin. Sinu je prerokovala, da bo postal lovec in ubil Zlatoroga, ki ga bo pogubil. Ko so za prerokbo slišale druge ajdovske deklice, so Ajdovsko deklico preklele, ker je napovedala smrt Zlatorogu. Ko se je vrnila nazaj na Prisojnik, je Ajdovska deklica za vedno okamenela.
Njena prerokba se je čez čas začela. Deček, ki mu je Ajdovska deklica napovedala tragično usodo, se je uresničila. Nekega dne je deček po gorah lovil divje živali. Varovale so ga bele žene, kakor tudi vse ostale lovce. Nekega dne je zagledal Zlatoroga, gamsa z zlatimi rogovi. Še preden ga je hotel ubiti se je za njim pojavila bela žena in ga posvarila, da ga ne sme ubiti. Zlatorog je bil namreč žival, ki jo ni bilo mogoče ubiti. Iz njegove krvi je vedno zrasla Triglavska roža, s katero si je nazaj opomogel. Veljal je za sveto žival v gorah.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Domen Rudolf, Ida Kristan Lebar, Marko ŠkrinjariČ, Tina Stegne, Zala Klinar.
V dolini pa se je lovec zaljubil v lepo hčer gostilničarja. Oba sta bila naklonjena drug drugemu, lovec pa ji je vedno prinašal gorske rože, katere je še posebej oboževala. Skupaj sta bila srečna, dokler ni prišel mimo nek beneški zlatar, ki je s svojim zlatom osvojil lepo dekle. Lovec je bil užaljen in trdo odločen, da svoje dekle dobi nazaj. Odloči se, da bo poiskal zlato, ki se je nahajalo v gori Bogatin, ki ga varuje strašni zmaj. Na svoji poti je srečal tujca, ki mu je povedal, da lahko do zaklada pride le z rogovi Zlatoroga. Lovec je odšel in našel Zlatoroga. Naperil je puško in ustrelil. Iz Zlatoroga se je scedila kri, s katere je zrasla Triglavska roža. Pojedel je listič in si opomogel. Ko je zagledal lovca, ga je takoj zasovražil. Začel ga je potiskati proti robu in lovec je padel v dolino ter odšel v pozabo.
Njegovo dekle ga je nato čakalo, saj jo je beneški zlatar zapustil. Očitala si je, da ga ni nazaj, saj ga je nekajkrat grdo zavrnila. Večkrat je molila, da bi prišel nazaj k njej. Njene molitve so bile kasneje uslišane, ko je reka naplavila njegovo truplo v dolino. Dekle se mu je iz obupa pridružila v reki.
Po njuni smrti in strelu na Zlatoroga so izginili vsi pašniki in lepi travniki, saj jih je Zlatorog v svojem besu uničil. Danes lahko od besa Zlatoroga vidimo številne škraplje, žlebove, police in prepade. Nato so bele žene in Zlatorog odšli neznano kam. Prerokba, ki jo je napovedala Ajdovska deklica, se je uresničila.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Prisojnik oziroma Prisank je 2547 m visoka gora. Poti na Prisojnik so zelo zahtevne, zato so primerne le za izkušene planince. Na vrhu se nahaja vpisna skrinjica skupaj z žigom. V Prisojniku pa se nahajata dve znamenitosti, Ajdovska deklica in Prisankovo okno. Odprtina velja za najbolj znano naravno okno v Julijskih Alpah in je ena izmed največjih odprtin na Slovenskem. V višino meri 80 metrov, široka pa je kar 40 metrov. Okno je nastalo z udorom in preperevanjem. Opazite ga lahko že, če dobro pogledate s ceste. Če boste pozorni lahko hitro opazite tudi Ajdovsko deklico.
Do Ajdovske deklice se lahko pripeljete po avtocesti iz Ljubljane proti Kranjski Gori, kjer izberete izvoz Hrušica, nato pa se peljete mimo jezera Jasna in naprej vse do Vršiča. Če se odpravljate do Vršiča iz druge strani pa se držite regionalne ceste Bovec–Trenta–prelaz Vršič–Kranjska Gora. Na Vršiču parkirajte avto in se napotite proti Poštarskem domu. Do tam boste potrebovali približno 15 minut. Nato boste zagledali info tablo, s pomočjo katere se vam bo prikazala Ajdovska deklica.
Na poti na Vršič pa se lahko ustavite še pri Ruski kapelici. Zgrajena je bila med 1. svetovno vojno, oziroma natančneje leta 1916. Namenjena je vsem žrtvam, predvsem ruskim ujetnikom, ki so v času med prvo svetovno vojno zgradili cesto na Vršič. V ta namen se cesta tudi imenuje Ruska cesta. Kapelica leži na nadmorski višini 1100 m in velja za kulturni spomenik, poleg tega pa je vpisana tudi v Register kulturne dediščine Slovenije. Kapelica je zgrajena iz lesa, njeni temelji pa so kamniti. Vsako leto se ob kapelici prireja tudi spominska slovesnost, ki se je udeležujejo tudi ruski predstavniki. Leta 2016 je bila slovesnost še bolj posebna, saj je preteklo 100 let od postavitve kapelice.
Vršič poleg najvišjega prelaza v Sloveniji predstavlja tudi odlično izhodišče za vse ljubitelje gora. Iz Vršiča se lahko podate na Malo in Veliko Mojstrovko, Slemenovo špico, Razor, Prisojnik in številne druge.
Ajdovska deklica je zanimivost, kamor je vredno pripeljati tudi otroke, saj bodo legendo o Ajdovski deklici prav zagotovo z veseljem poslušali. Poleg legende pa se na vrhu Vršiča razprostira čudovit pogled na bližnje gore, zraven pa imate še gostilno v kateri se lahko okrepčate z dobro hrano in pijačo. Če ste dovolj pozorni lahko naletite tudi na kakšno gorsko rastlino, predvsem pa se na vrhu Vršiča v poletnih mesecih zadržujejo številne gruče ovac.