Begunjščica je imenovana tudi Gora stoterih grap
Begunjščica spada pod pogorje v Karavankah, ki se razprostira od Smokuške planine na zahodu, pa vse do sv. Ane na Ljubelju na vzhodu in leži na 2060 m nadmorske višine. Sestavljajo jo trije vrhovi: Veliki vrh, ki je najvišji in je visok 2060 m, Srednji vrh, ki je malo nižji od Velikega vrha, ter vzhodna Begunjska vrtača, ki leži na 1997 m nadmorske višine.
Imenujejo jo tudi gora stoterih grap, saj je od vseh strani prepadena z njimi. Z najvišjega vrha se razprostira pogled na vso osrednjo Slovenijo v lepem vremenu. Vidite lahko od spodnjih bohinjskih gor, Triglavsko pogorje, Martuljkovo skupino s Škrlatico, Stol, Vrtačo, Košuto, Kamniško–Savinjske Alpe s Storžičem in tudi Ljubljansko kotlino.
Begunjščica ima na vrhu razgledno ploščo z vpisno knjigo, sama pot pa je del Slovenske planinske poti (SPP).
Poti na vrh so dostopne vse leto, melišča, ki se nahajajo ob poti na Begunjščico, pa so pozimi primerna za smuko. Geološko je Begunjščica gora, zgrajena iz apnenca in dolomita, ki sta nastala v triasu, del južnih pobočji pa je iz apnenca, ki je nastal v juri.
Izhodišča do Begunjščice so različna. Lahko greste mimo Roblekovega doma, Tomčeve koče na Poljški planini, čez Zelenico ali Preval-o, Tinčkovo kočo,… Poti je pravzaprav veliko.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Gašper Ahačič, Jani Kolman, Kristina Kurent, Maja Tušek, Rok Vovk, Simona Štravs, Tihana Šimić, Vilma Peternel
Najbolj priljubljena izhodišča pa so Ljubelj–Begunjščica (čez Preval-o), Ljubelj–Begunjščica (čez Zelenico) in Dom v Dragi–Begunjščica.
Če se želite povzpeti na Begunjščico čez Preval-o ali Zelenico, se do izhodišča pripeljete po avtocesti Ljubljana–Jesenice, pri izvozu Ljubelj zapustite avtocesto in nadaljujete vožnjo proti mejnemu prehodu. Tam lahko parkirate avto pri trenutno zaprtem domu Oaza miru.
Ko se pripravite na pot, se lahko odločite ali boste šli na Begunjščico čez Zelenico ali Preval-o.
Za pot čez Preval-o najdete smerokaze naprej od hotela, ki vas usmerjajo do vrha. Pot velja za lahko in nezahtevno. Med potjo naletite na Bornov tunel. Nastal je leta 1891, zgraditi pa ga je dal baron Julij Born, ki je bil lastnik vile in rudnika na Ljubelju. Oboževal je živali, zato mu je predor nudil lažji in boljši dostop do različnih lovišč, ki so bila locirana na južni strani Begunjščice. Sem je naselil tudi kozoroge, jelene in košute. Tunel je dolg 200 m, vmes pa ima odprtino za prezračevanje in osvetlitev.
Pri hoji skozi predore je obvezna oprema naglavna lučka, saj je v tunelu temno kot v rogu, z lučjo pa se izognete tudi lužam.
Opazite pa lahko tudi bunker, ki spominja na čas pred drugo svetovno vojno ter ostanke taborišča Ljubelj.
Ko pridete mimo Bornovega tunela, vas čaka še preostanek poti do planine Preval, ki leži na 1311 m nadmorske višine. Tam stoji koča, ki so jo na novo zgradili leta 1952, saj je bila prva med 2. svetovno vojno požgana. Sama planina je bila sprva v rokah gospodarjev z gradu Kamen, nato pa so zemljo odkupili kmetje z Vrbenj in Zgoše. Planina se je nato spremenila v planšarijo. Koča, ki danes stoji na tej planini, obratuje celo leto, ponujajo pa domače dobrote, pravijo, da so tam najboljši štruklji. Od koče pogled seže v smeri Julijskih Alp in Košute.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Če se odločite, da boste do koče Preval prišli po poti čez Lajb, pa lahko do vrha pridete po makadamski poti pri Potočnikovem grabnu, ki je včasih nosila funkcijo pomembne tovorne poti proti Ljubelju. Nad njim se nahaja tudi vhod v tako imenovani Antonov rov, ki velja kot eden izmed 7 rovov Šentalskega rudnika na Ljubelju. V njem so izkopavali živo srebro.
Ko prispete do koče na planini Preval, vas čaka le še pot do vrha čez Kalvarijo. Na poti do vrha lahko srečate tudi ovce, ki se prosto pasejo. Begunjščica jim namreč ponuja pravi raj.
Lahko pa se odločite tudi za pot do Doma na Zelenici, ki se pozimi spremeni v smučišče. Do Doma na Zelenici vodi makadamska pot do višine 1536 m. Dom je bil zgrajen leta 1929 in je bil kar nekaj časa v lasti zasebnikov. Kasneje ga je v last dobilo PD Tržič in odprlo januarja 1966. Pozimi leta 1999 je dom zgorel, PD Tržič pa je poskrbelo za obnovitev in ponovno je dom začel delovati leta 2011.
Če pa se želite podati na pot po drugi poti, na primer mimo Roblekovega doma, pa do izhodišča pridete po avtocesti Ljubljana–Jesenice, izberete izvoz Brezje, Radovljica ali Lesce in se peljete v smeri Begunj na Gorenjskem. Od tam nadaljujete pot do Doma v Dragi, kjer lahko parkirate avto.
Pot mimo Roblekovega doma velja za lahko označeno pot. Vzpenjate se vse do Roblekovega doma, ki leži na 1657 m nadmorske višine. Ime je dobil po lekarnarju Hugonu Robleku, ki je znan tudi po tem, da je postavljal temelje slovenskega planinstva. Življenje je izgubil pri požigu Narodnega doma v Trstu. Prvotna koča je bila zgrajena 25. julija 1909 in je bila postavljena tudi nekoliko nižje od sedanje. Ta koča je bila poimenovana po takratnem odvetniku iz Radovljice in predsedniku podružnice Janku Vilfanu. Sedanji dom je bil zgrajen 30. julija 1933. Med drugo svetovno vojno so ga vojaki požgali, znova pa je bil obnovljen 15. septembra 1946. Danes je stalno odprt in nudi prenočišča.
Ne glede na to, katero pot izberete, narava je vedno lepa, kamorkoli greste. Ob poti na Begunjščico lahko naletite tudi na številne zaščitene in nezaščitene rastline: rožnati gadnjak, planika, travolistna perunika, panonski svišč, Seguierijeva zlatica, Zoisova zvončica in mlahava bilnica.
Begunjščica zahteva dobro obutev in primerna oblačila, priporočljiva je tudi naglavna svetilka (v primeru, da se odločite za pot čez planino Preval), sončna krema in dobra volja.
