Bistriški vintgar s potokom Bistrica
Bistriški vintgar je izdolbla reka oziroma potok Bistrica. Nima oblike soteske, kot jo ima na primer Blejski vintgar, saj nima sten, kot jih lahko vidimo tam. Ves čas nas pot po Bistriškem vintgarju vodi ob potoka Bistrica.
Celoten Bistriški vintgar je porasel z gozdom. Na poti srečamo hrast, beli gaber, belkasto bekico, javor, jelko, jerebike, češnjo, pravi kostanj, bukev , lesko, navadno trdolesko, maklen in kovačnik … Zraven dreves pa lahko vidimo tudi živali, kot so jelenjad, zajce, lisice, kune, dihurje, polhe, veverice, miši, rovke, jerebice, kukavice, kragulje, žabe, belouške …
Za celotno krožno pot bomo porabili od 5 do 6 ur. Višinska razlika med potjo je 530 metrov, pot pa je dolga 16 kilometrov.
Potok Bistrica
Potok ima dva izvira. En izvir je na nadmorski višini 1175 metrov v bližini Bajgotovega vrha. Drugi izvir pa najdemo na 1180 metrih in se nahaja pod Povšetovim vrhom. Potok po vintgarju naredi 350 metrov razlike v nadmorski višini. Potok ima med 2 in 14°C. V potoku prevladuje potočna postrv.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Barbara Plazar, Matevž Verlič, Sandi Kelc, Daniel Tomanovič, Iris Dežman, Marko Mihalič, Simona Sobotič, Tihana Šimić, Sašo Veber, Sandi Kelc
Izhodišče in pot po Bistriškem vintgarju
Do izhodišča pridemo tako, da avtocesto zapustimo na izvozu Slovenska Bistrica (jug). Najprej gremo v smeri Poljčan, nato pa v smeri centra Slovenske Bistrice. V centru na križišču zavijemo levo. Potem se peljemo samo naravnost in dalje od tovarne Impol nas vodijo oznake za Bistriški vintgar. Pripeljemo se do parkirišča, kjer parkiramo.
Takoj na parkirišču lahko vidimo tablo s potjo po vintgarju in tiste glavne znamenitosti, ki jih vidimo ob poti po Bistriškem vintgarju. Poti najprej sledimo do rimskega kamnoloma.
Rimski kamnolom
Do njega je pol ure hoje. Tukaj so nekoč lomili marmor. Da se kamnolomu čisto približamo, prečimo Bistrico. Kamnolom se nahaja na nadmorski višini 500 metrov. V kamnolomu so izmerili 15 metrov debelo plast marmorja in ta plast je dolga 100 metrov. Marmor je sivkaste do rumene barve. Struktura marmorja je granoblastična, kar pa pomeni, da se kalcitna zrna zajedajo ena v drugo.
Vrnemo se nazaj na pot in nadaljujemo po levi strani soteske. Ob poti nas oznake za naslednjo znamenitost, slap Šum, usmerijo desno. Pred slapom so nam v pomoč tudi jeklenice.
Slap Šum
Slap drsi preko skal in je visok 13 metrov. Pri slapu moramo biti zelo previdni, da nam ne zdrsne.
Pot nato nadaljujemo ob potoku in pridemo nazaj na našo pot, ki smo jo prej zapustili in se usmerili v desno za slap. Tukaj nas pričaka eno razpotje, ki nas usmeri proti Ančnikovem gradišču v levo, ampak mi svojo pot nadaljujemo v desno. Pot nato sledi reki Bistrici ves čas in med potjo gremo mimo tolmunčkov, manjših slapov ter porušenih mlinov. Poti sledimo do Marlotove jelke oziroma njenih ostankov.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Marlotova jelka
Nekoč je bila to najdebelejša jelka v centralni Evropi. V višino je merila 43 metrov, široka pa je bila celo 605 centimetrov. Jelka se je porušila leta 2010 zaradi požara, ki bi naj bil podtaknjen, in starosti. Naj bi bila stara že 250 let. Do jelke je 2 uri hoje.
Od tu se lahko vrnemo po isti poti nazaj ali pa naredimo krožno pot in tako nadaljujemo po poti do travnikov pod kmetijo Marlot. Gremo do kmetije in pridemo na cesto. Na asfaltni cesti zavijemo levo in pridemo do cerkve svetega Urha.
Cerkev sv. Urha
Cerkev sameva v gozdu in vredno se je sprehoditi tudi do nje.
Za cerkvijo gremo na pot, ki nas pripelje do ceste. Tam nas nato oznake usmerijo v desno. Ko pridemo do naslednjega križišča, gremo spet v desno. Na naslednjem razcepu nadaljujemo levo. Nato nas pot pripelje do hišice ob Ančnikovem gradišču.
Ančnikovo gradišče
Tu je bila v antiki zgrajena naselbina tam nekje v 4. stoletju. Naselbina je bila obdana z obzidjem, ki so še danes vidni. Tu so arheologi izkopali kovaške izdelke, orodje, novce, bojno orožje, keramiko in kipca Merkurja in Apolona.
Od tu je najbolje, da se vrnemo za oznakami za Bistriški vintgar in pot nas pripelje malo nad slap Šum.
Sveti trije kralji
Čez Bistriški vintgar pa vodi tudi pot na Svete tri kralje. Pot nas vodi čez slap Šum in mimo Marlotove jelke. Pot nas nato pripelje do travnika in makadamske ceste, kjer nadaljujemo v levo in na naslednjem razcepu v desno. Po 200 metrih hoje po cesti zavijemo desno. Ko pridemo v gozd, pa gremo v levo. Enkrat celo prečimo asfaltno cesto in nato pridemo do Svetih treh kraljev.
Slovenska Bistrica
Če smo obiskali Bistriški vintgar, si oglejmo še Slovensko Bistrico. Je majhno mesto, ki ima 7000 prebivalcev. Nahaja se na nadmorski višini 274 metrov. Je eno izmed najstarejših mest v Sloveniji. Slovenska Bistrica se v tej obliki imena omenja prvič leta 1565. Večina stavb v mestu je iz 18. stoletja. V mestu si oglejmo grad, župnijsko cerkev sv. Jerneja, cerkev sv. Marije sedem žalosti, cerkev sv. Jožefa, marijino znamenje in Trg svobode. Občina Slovenska Bistrica je znana tudi po čebelarstvu in sadjarstvu. Slovenska Bistrica nam nudi tudi možnost prenočišč. Lahko prespimo v apartmajih, hostelu, hotelu ali gostišču. V okolici imamo veliko možnosti za pohodništvo. Tukaj je pot skozi Bistriški vintgar, ki sem jo opisala, nato je tu tako imenovana močeradova pot, ki poteka skozi gozd Črnec. Tudi pot mlinov in žag je v bližini in nam ponuja, da vidimo, kje je nekoč delovalo 21 mlinov in 4 žage. Ta pot je dolga 5 ur. Sprehodimo se lahko tudi po naravoslovni učni poti Kebelj, kjer vidimo veliko spomenikov kulturne dediščine. Pohodniki se lahko sprehodite tudi po 5-urni Kebeljski transverzali. In pa še zadnja pot, ki se imenuje Gozdna učna pot Bojtina, kjer je glavna tema gozd in njegovi prebivalci.
Pot po Bistriškem vintgarju je primerna za vse, tudi otroke. Seveda ne pozabimo na primerno obutev, pohodne čevlje in pa nahrbtnik s hrano (sendviči in kakšni prigrizki) ter pijačo. S sabo ne pozabimo vzeti fotoaparata. Pri slapu bodimo malo pozorni, da nam ne zdrsne. Pot lahko obiščemo v vseh letnih časih, čeprav je v zimskem času težko dostopna. Zraven vintgarja si oglejmo tudi mesto Slovenska Bistrica, ki je tudi zanimivo za slikati in raziskovati. Da še lahko obiščemo kakšno drugo pot, ki sem jih zgoraj navedla, lahko v Slovenski Bistrici ostanemo več dni.
Obiščimo Bistriški vintgar in uživajmo v naravi, ki nam jo potok Bistrica nudi v vintgarju. Sama sem Bistriški vintgar obiskala že dvakrat in zagotovo ga bom še kdaj. Pa srečno pot vam želim.
