Blegoš je eden izmed treh najvišjih predalpskih vrhov
Mnogo ljudi zahaja v hribe zaradi sprostitve, boljšega zraka ali ker jim je preprosto z višjih vrhov všeč razgled na okolico. Odličen kraj za enodnevni izlet predstavlja Blegoš, ki je lahko osvojljiva gora, s katere se pogled razširi na vse konce, saj velja za boj osamljen vrh.
Blegoš je gora, visoka 1462 metra, ki leži v Škofjeloškem in Cerkljanskem hribovju oziroma bolj natančno med Poljansko in Selško Soro. Na samem vrhu se nahaja skrinjica z vpisno knjigo in žigom. Ljudje se na Blegoš radi odpravljajo zaradi nezahtevne poti in čudovitega razgleda na vrhu. Ob jasnem vremenu lahko vidite Polhograjsko hribovje, Golake, Kojco, Porezen, Julijske Alpe s Triglavom, Ratitovec, Koprivnik, Mladi in Stari vrh, Karavanke in tudi Kamniško–Savinjske Alpe.
Vse poti, ki vodijo na Blegoš, so lahke in označene, najbolj priljubljena pa je tista, ki ima izhodišče na Črnem Kalu in vodi po cesti. Če želite priti do tja, se morate najprej zapeljati do Škofje Loke, od koder nadaljujete proti Gorenji vasi. Pred Gorenjo vasjo zavijete v Poljane nad Škofjo Loko, nato pa vas smerokazi usmerjajo proti vasi Javorje. Od vasi Javorje naprej pa že sledijo smerokazi za Blegoš. Najprej se še peljete po asfaltni cesti, ki se konča za naseljem Gorenja Žetina, nato pa pridete do parkirišča Črni Kal, kjer lahko pustite avto in se podate proti Blegošu.
Tam, kjer pustite avto, se podate naprej po cesti, nato pa pot kmalu zavije na bolj gozdno cesto. Po njej hodite približno pol ure, nato pa vas markacije usmerijo na pot, ki pelje proti Koči na Blegošu. Markirana pot se vzpenja vse do ceste, kjer leži vas Potok. Od tam naprej greste naravnost in v nekaj minutah pridete do Koče na Blegošu. Od koče se podate na bolj strmo gozdno pot in ko te zmanjka, pridete na manj poraščen del Blegoša, s katerega je fantastičen razgled, kamorkoli se obrnete.
Če še takoj ne zmorete do vrha, se lahko ustavite v koči, ki leži pod Blegošem. Oskrbuje jo Planinsko društvo Škofja Loka, nastala pa je leta 1976 na temeljih pogorele pastirske staje. Slovesno je bila odprta leta 1977. Prvotna koča je čez čas postala premajhna, zato je doživela prenovitev in razširitev. Povečano kočo so odprli 27. junija 1982, leta 1993 pa so vključili mobitel. Danes koča nosi dva pomembna naziva, in sicer je okolju prijazna koča, saj izpopolnjuje pogoje komunalne opremljenosti; uporabljajo okolju prijazna čistila, varčna svetila, njihovo okolje pa je urejeno. Poleg tega naziva nosi tudi naziv Družinam prijazna koča, saj je tam poskrbljeno za otroke. Imajo otroški kotiček s pobarvankami, otrokom prilagojeno pohištvo, previjalno mizo. Poleg vsega pa je v koči hranijo tudi defibrilator.
Koča je stalno odprta od 25. aprila do 20. oktobra, v ostalih mesecih pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Blegoš naj bi nastal tako, da so hudourne vode pred milijoni let naredile grape in zajede, ki so danes pokrite z bukovimi gozdovi. Pod Blegošem naj bi potekala prehoda od vzhoda do zahoda, iz Savske doline na Primorsko. Sem je med drugim zašla tudi svetnica Ema Krška. Prvi naseljenci na Blegošu naj bi se preživljali s poljedelstvom in gozdarstvom, iskali pa so tudi rudna bogastva. Blegoš naj bi postal gol zaradi vseh izkoriščanj. Ko so se surovine izčrpale, so o Blegošu ostale legende: o zlati žili v gori, o gradu v breznu, o okamnelem velikanu, začaranem studencu …
Legenda o začaranem studencu pravi, da naj bi pod Blegošem obstajal studenec, ki je včasih služil napajanju živali. Lovci so to dobro izkoristili in povečali svoj ulov, vendar pa to ni bilo po godu dobrim vilam, ki so nato studenec uročile in vsak, ki je pil iz tega studenca, se je spremenil v zajca. Ker pa so se vile bale, da bi bilo preveč žrtev, so urok spremenile in tako vsak, ki pije iz studenca, dobi veliko energije in dirja za divjadjo po Blegošu.
Na vrhu Blegoša sta se zaljubila tudi Meta in Janez iz Tavčarjeve povesti Cvetje v jeseni. Ivan Tavčar je eden izmed tistih slovenskih pisateljev, ki se je rodil pod Blegošem, zato v njegovih stvaritvah velikokrat zasledimo opisovanje Blegoša. Takole ga je opisal v Cvetju v jeseni:
»Med slovenskimi gorami naš Blegoš ni velikan! In ne obdaja ga veličastnost, katera obdaja naše snežnike in katere je že nekoliko deležen sosed Rakitovec. Obdaja ga samo ponižna lepota skromne slovenske planine, katera ne pozna večnega snega, ne neplodnih mlevov in ne divjih prepadov. Ali vzlic temu v svoji skromnosti stotero poplača truda polno pot, katero si moral prehoditi do tratnate njegove strehe. To sva občutila z Meto, ko sva obstala na vrhu. Do svojega sedemnajstega leta je živela v vznožju pod Blegošem, a do danes še ni bila na njem. Če bi po vaseh okoli Jelovega brda povpraševali, bi se tako izkazalo, da vsaj dve tretjini prebivalstva še nikdar ni bilo na Blegošu. Naši kmetje hodijo pač le tja, kamor jih vodi delo!«
Blegoš velja tudi za pašno planino, na katero v poletnih mesecih zasedejo krave. Čez planino prav tako poteka Rupnikova linija, zgrajena pred drugo svetovno vojno. Rupnikova linija ali črta je sistem utrdb, ki gradijo obrambno linijo. Utrdbe je začela graditi Kraljevina Jugoslavija, da bi se učinkovito branila pred Italijani. Rupnikova linija je dobila ime po jugoslovanskem generalu Leonu Rupniku. Žal nikoli ni služila svojemu namenu. Na vrhu Blegoša lahko danes zasledimo še nekaj ostankov.
Blegoš spada med tri najvišje predalpske vrhove skupaj s Poreznom in Ratitovcem. V poletnih mesecih predstavlja prijetno ohladitev in izlet, ki vam bo vzel največ eno uro in pol hoda, v jeseni pa vabi z lepimi bukovimi gozdovi. V spomladanskih mesecih se na travnikih najdejo najrazličnejše gorske cvetlice od planik do murk. Danes je planina obdana s prijetnimi kmetijami, fratami in lazi, privablja pa gozdarje, pastirje, nabiralce in ljubitelje narave. V zimskih mesecih je priporočljivo imeti dereze, saj je lahko pot zasnežena in poledenela.
V zimskih mesecih se lahko na vzhodu in zahodu pobočja smučate, na jugu pa kopate, saj se tam nahaja topli izvir v Kopačnici. Znan je že dolgo, loški urbar ga omenja že v 17. stoletju. Opisuje ga že idrijski rudniški kirurga Baltasar Hacquet leta 1781 v knjigi Oryctographia Carniolica. Sam izvir naj bi imel kar 23 stopinj Celzija, v prihodnosti pa nameravajo zgraditi terme.
Blegoš predstavlja odličen enodneven izlet tako za posameznike kot za družine. Do vrha vodi veliko poti, nobena izmed njih pa ni zahtevna, zato lahko s seboj vzamete tudi otroke. Pod vrhom se nahaja koča pod Blegošem, ki vam bo nudila vse za otroke, poleg tega pa še odlično hrano in pijačo. Če pa se želite spočiti oči, pa se podajte še do vrha in si poglejte okoliške očake.