Braslovško jezero lahko obiščete poleti in pozimi
Ljudje radi zahajamo v naravo, saj nas ta sprošča in pomirja. V Sloveniji najdemo nemalo skritih kotičkov, kjer se lahko povežemo z naravo in odmislimo vsakdanje skrbi. Enega izmed takšnih kotičkov predstavlja tudi Braslovško jezero, ki se nahaja na desni strani brega reke Savinje.
Od Ljubljane do Braslovškega jezera vas loči približno 45 minut vožnje z avtom. Iz Ljubljane se usmerite proti Bežigradu in nadaljujte z vožnjo vse do razcepa Zadobrova, kjer se usmerite na avtocesto A1 Ljubljana–Maribor. Po avtocesti se peljete vse do odcepa za Šentrupert in Mozirje. Tam zapustite avtocesto in se peljete naprej proti Braslovčam, kjer na koncu zavijete na Podvrh, jezero pa vas bo med gozdom pričakalo na desni strani.
Braslovško jezero je umetno jezero, ki je nastalo z zajezitvijo potoka Trebnik leta 1961. Po površini meri 4,5 hektara, v globino približno 3,5 metra, njegov primarni namen pa je bil predvsem prirejanje turističnih in družabnih dogodkov. V preteklosti so se tako v zimskem kot v poletnem času ob in na jezeru odvijali številni dogodki. Danes je namenjeno predvsem za sprehode in za oddih v naravi.
Okoli jezera je speljana tudi gozdna učna pot, dolga približno 1,5 kilometra, primerna pa je za vse generacije, od malih otrok do upokojencev. Sprehajalna pot je primerna za družine z otroki, večji del poti pa je možno prevoziti tudi z vozičkom, če imate še majhne otroke. Pot okoli jezera vam vzame 30–45 minut hoje. Za otroke je jezero še posebej zanimivo, saj se ob njem nahajajo številne vodne ptice. Ob bregu jezera se nahajajo tudi številne klopi in lesen pomol, kjer si lahko med potjo odpočijete. Braslovško jezero je primeren kraj za piknike, če pa ste navdušeni nad rastlinami, pa si lahko naberete številne drevesne liste in ob poti v gostilni kupite Moj žepni herbarij ter jih tja shranjujete.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Danica Štrigl, Dragica Žnidarec, Lea Remic Photography.
Braslovško jezero pa dovoljuje tudi ribolov. V njem so naseljene številne ribe: ščuke, smuči, somi, krapi, podusti, kleni, mrene, ploščiči, amurji, zelenike in rdečeoke. Za ribe roparice veljajo ščuke in smuči. Na jezeru so dovoljeni beličarjenje, muharjenje, talni ribolov in vijačenje. Ribiči za vabe lahko uporabljajo blestivko, koruzo, potezanko, sadje, silikonsko vabo, sir, umetne vabe, vabe naravnega izvora, vobler in vodni mah.
Z jezerom danes upravlja Ribiško društvo Šempeter, Braslovško jezero pa je največje lovno jezero, s katerim upravljajo.
Ob jezeru se nahaja tudi gostilna, Brunarica Braslovče, v kateri se lahko okrepčate s pijačo, divjačinskim golažem ali pa enolončnico. Gostilna obratuje od torka do nedelje od 10.00 do 21.00.
Braslovško jezero je primerno za obisk v vseh letnih časih, pozimi je okolica še lepša, saj ob dovolj nizkih temperaturah jezero tudi zamrzne. V kolikor imate psa, ga lahko vzamete seboj na izlet in ga popeljete okoli Braslovškega jezera.
Poleg Braslovškega jezera pa si lahko ob poti pogledate še Žovneško jezero, ki se nahaja 17 minut vožnje stran od Braslovškega jezera, poleg jezera pa se nad njim nahaja še dobro ohranjen Žovneški grad.
Žovneško jezero se tako kot Braslovško jezero nahaja v občini Braslovče. Velja za največjega v občini, saj po površini obsega kar 49 hektarjev, v globino pa sega približno 7 metrov. Velja za akumulacijsko jezero, ki je nastalo z zajezitvijo potoka Trnavec leta 1978, zgradili pa so ga zaradi poplavne varnosti. Danes služi za namakanje kmetijskih površin in predstavlja tudi gojišče rib. Velja tudi za ekološko pomembno območje, saj prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Nad Žovneškim jezerom pa se dviga tudi grad, po katerem je jezero dobilo ime, Žovneški grad. Drugo ime za grad je tudi Stari grad, ime pa nosi po gospodih Žovneških, kasneje Celjskih grofih. Grad se prvič pisno omenja leta 1130, prej pa se pojavljajo številne različice njegovega imena: Castrum Sevnekke, Sannegg … Ime naj bi bilo povezano z reko Savinjo. Do izumrtja Celjskih grofov je bil grad v njihovi lasti. Po njihovem izumrtju pa je pripadel Habsburžanom. Gradu so v času, ko so si ga lastili Celjski, pripadale številne posesti v Savinjski dolini, gospoščina pa je veliko menjala lastnike.
Leta 1545 je na Žovneškem gradu umrl Friderik II. Celjski, mož Veronike Deseniške. Kasneje je njegov sin Ulrik II. po kroniki našel zaklad, ki ga je njegov oče skrival.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Zunanjost gradu je bila preprosta, enkrat pa je podlegel tudi požaru. Ko so imeli grad v rokah Habsburžani, so ga v 16. stoletju prodali Adamu Schrattu. Lastniki so se po njem hitro menjali. Leta 1635 so na grad prišli kmečki uporniki in si ga lastili vse do leta 1816. Zadnji lastnik gradu je bil Jožef Čikl pl. Ruhethal. Po njem je grad nekaj časa propadal, v začetku 20. stoletja pa ga je poskušal obnoviti Edmund Cnobloch. Med vojno so ga okupirali nemški okupatorji in z njega odnesli vse dragocene stvari. Zadnja lastnica gradu je bila Ana Marija Henerman, vse do zaplembne Avnoja leta 1945.
Grad je bil v preteklosti pomemben, saj je nadzoroval cesto, ki je potekala v bližini današnjega Vranskega in Tuhinjske doline, varoval pa je tudi posesti Žovneških okoli Braslovč in Mozirja.
Danes se grad že od leta 1993 na pobudo Kulturnega zgodovinskega društva Braslovče restavrira in vsako leto je dograjena kakšna nova stvar. Ohranjen je tudi stolp, ki si ga lahko v času odprtja gradu ogledate. Znotraj se nahaja kakšna razstava, čisto na vrhu pa je čudovita notranja oprema, velika okrogla miza iz lesa, narejena v viteškem slogu.
Z gradu se vam razprostira pogled na čudovito Žovneško jezero ter celotne Braslovče.
Če se že mudite v Mozirskem gaju ali pa se peljete s smučišča Golte, se je na poti vredno ustaviti ob Braslovškem jezeru, Žovneškem jezeru in na gradu Žovnek. Braslovško jezero predstavlja prijeten kratek oddih, ki si ga lahko vzamete ob poti, saj vam pot okoli jezera vzame le od 30–45 minut, zraven pa vaš čaka še gostilna, ki bo poskrbela za vašo okrepitev, hkrati pa boste obdani z naravo. Tudi Žovneško jezero je vredno obiska, saj se namreč tam nahaja kar 111 vrst različnih ptic. Če pa si želite pogleda s ptičje perspektive, pa se lahko podate še na grad Žovnek, ki je dobro ohranjen, v zadnjem času pa že dodobra restavriran.
