Čaven ima najlepšo razledno točko nad Vipavsko dolino
Takoj, ko se cesta pod Nanosom prične spuščati, se začne pred nami risati čudovit razgled na vse gore, ki se vzpenjajo nad Vipavsko dolino in so krive, da ta slovi po izredno močnem vetru, imenovanem burja. Bolj se cesta spušča, tem bolj se razjasnjuje pogled na Čaven – mogočen skalnat greben nad vasjo Lokavec, ki na jugu meji na Trnovski gozd.
Čaven velja za eno najlepših razglednih točk nad celotno Vipavsko dolino, saj pogled od tam sega vse do Jadranskega morja, jasno pa se vidi čisto celo dolino. Sodeč po podatkih Čaven leži na nadmorski višini 1242 metrov, njegov najvišji vrh se imenuje Veliki Modrasovec, če pa hočemo imeti najboljši pregled, je najbolje, da se odpravimo na vrh, imenovan Kucelj.
Čaven je primeren za vsakogar, ki ga navdušuje planinstvo, saj nanj vodi več različnih poti, vsaka pa ima svoje specifike. Za tiste, ki imajo radi izzive in obožujejo ali preprosto hočejo nekoliko bolj zahtevne kondicijske smeri, je vzpon iz doline na vrh kot nalašč, saj je najvišji vzpon na Čaven iz vasi Lokavec, ki leži pod njim, v njegovem zavetju. Najlažja možnost, ki jo lahko izberejo tisti bolj flegmatsko naravnani planinci, je pohod po načeloma položnih poteh, ki so precej razgibane, od Doma na Čavnu, do katerega se lahko pripeljejo z avtomobilom, pa do katerega izmed vrhov. Največkrat planinci izberejo ali Golake ali pa Kucelj. Prav tako malo manj napora zahteva Srednječavenska pot. Na Čaven vodijo poti tudi iz Predmeje in Stomaža, slednja pot se imenuje Pot čez Malo goro iz Stomaža in je kot naročena za tiste, ki se zanimajo za rože in so ljubitelji rastlinja. Najbolje je, da se na to pot odpravimo spomladi, ko vse ozeleni in je resnično neko posebno doživetje. Dobro pa je, da se že prej odločimo, kakšna pot nam ustreza in se zatem odpravimo na izlet. Strah, da bi se izgubili, pa je čisto nepotreben, saj so vse poti markirane.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Franjo Kravos, Iztok Sinček, Marjo Bolčina, Peter Lah, Marjeta Milavec
Čaven je srednje visoka kraška planota, zelo primerna za kakšen družinski izlet, saj je pot nanj zelo razgibana in zanimiva, med potjo pa se sreča ogromno zanimivega rastlinja. Velja za suho in vrtičasto pokrajino. Ponekod srečamo golo skalovje, spet drugod je docela poraščen z gozdom. Lahko bi rekli, da je Čaven pisan preplet narave. Čisto na vrhu Čavna je travnik, pot na Kucelj ves čas spremlja gozd, zato je vzpon nanj primeren v čisto vseh letnih časih.
Na Čavnu srečamo tudi eno zanimivost, ki še najbolj navdušuje ljubitelje botanike. Gre za rebrinčevolistno hladnikijo ali na kratko hladnikovko, rožo, ki raste le tu in pa na severu Trnovskega gozda. Cveti le od maja pa do junija, zato je za tiste, ki so navdušeni nad botaniko najlepše, če se na izlet na Čaven odpravijo med tem časom, rastlina pa raste le na čavenski Mali gori. Rastlina s kratkimi peclji, zgoščeno rastjo in bleščečimi listi utegne celo spominjati na zeleno, ime pa nosi po Francu Hladniku, ki je ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani. Tako ime ji je nadel nemški botanik. Spada v skupino kobulnic in je trajnica.
Ko prispemo na vrh Čavna, ki je v bistvu med Velikim Modrasovcem in pa Malo goro, pridemo na lep travnik, od tu pa se lahko vzpnemo še na Kucelj, do vrha katerega bomo potrebovale kake pol ure, morda nekaj minut več. Da pa pot ne bi bila preveč naporna, stoji na travniku Koča Antona Bavčerja, ki je odprta od maja pa do septembra čez vikend in za praznike, od julija pa do avgusta pa tudi ob četrtkih in vikendih. Njihov delovnik pa poteka od sedmih zjutraj pa do sedmih zvečer. V koči je 30 ležišč (po 10 v vsaki sobi) in pa 50 sedežev, kjer se lahko okrepčamo ali gremo na stranišče. Do koče je možno priti tudi z avtomobilom. Svoje ime je dobila po slovenskemu planincu in domoljubu Antonu Bavčerju, ki je bil doma iz Ajdovščine. Če se odpravimo od koče kakih pet minut hoje stran, pridemo do točke čudovitega razgleda. Najemnik koče je trenutno gospod Zdravko Bratina.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Čaven je odlična izbira tudi za tiste, ki uživajo v plezanju v skali. Mala gora ima namreč več smeri za plezanje, večinoma so vse opremljene s klini in označene. Ena izmed smeri je Krvava smer, ki je v celoti opremljena s klini, nudi pa čudovit razgled. Plezanje tam je pravi užitek, skale so dobre, smer pa je odlično opremljena. Potem je tu tudi Jernejeva smer, ki pa ni v celoti opremljena. Na Malo goro gre tudi Smer malega Miha, ki je prav tako dobro opremljena s klini. Ta se smatrana kot najbolj nevarna, saj se skala na nekaterih delih že kruši. Zadnja izmed smeri je še smer Avrikelj, ki tudi ni v celoti opremljena.
Da pa je Čaven primeren tudi za (gorske) tekače, je dokazano s tem, ko Triatlon klub Eklimas Ajdovščina organizira gorski tek na Čaven. Tek poteka iz Lokavca na Čaven, pot poteka po planinski poti in je vseskozi označena. Teka se je prilepilo ime Čaven vertikal kilometer.
Ko načrtujemo sestop s Čavna, je vredno imeti v mislih to, da je pod Čavnom oziroma nad Lokavcem še nekaj zanimivega, kar se splača iti pogledati. In sicer, to je zemeljski plaz Slano blato, ki se nahaja pod Malo goro. Trenutno se ne premika, Lokavčani pa so njegovo nevarnost poznali že pred sto leti, ko se je nazadnje premikal. Pred nekaj leti se je ponovno pričel premikati, krivo pa je bilo obilno deževje. Da se plaz sproža, je leta 2000 opazil lokalni lovec med lovom, ki je opozoril občino, ta pa je zgradila betonski jez in postavila kamere za opazovanje. Plaz spada med večje plazove, glede na povzročeno škodo pa spada med najresnejše. Lepo urejena pot, ki se dviga nad Lokavcem, vodi do plazu, od koder je sijajen razgled na Lokavec in Ajdovščino.
In če že načrtujemo izlet na Čaven v poletnem času, je vredno imeti v mislih tudi to, da društvo Slano blato Lokavec vsakega avgusta organizira »Noč pod Čavnom«, dogodek na katerem, se ne manjka raznih iger, pijače, hrane in glasbe, vstop pa je prost.
Čaven je torej točka, na kateri se za vsakega najde nekaj, zato bi bilo res škoda, da ga ne bi obiskali in uživali v njegovih čarih.