Goriška brda je pokrajina, znana po vinu in češnjah
Ko pride vikend in z njim lepo vreme, takrat marsikdo prične razmišljati o tem, kam bi lahko šel, da ne bi obsedel doma. Tako pričnemo razmišljati o krajih, kjer še nismo bili, a smo slišali, da je tam lepo in tako dalje. Vsepovsod zasledimo oglase za Lipico, Blejski otok, Ljubljanski grad, Postojnsko jamo in še mnoge druge. A naša mala Slovenija skriva ogromno biserov, ki jih le malokdo pozna. Goriška brda so le primer takega »pozabljenega« kraja, ki počasi zopet pridobiva na svoji turistični pomembnosti.
Med drugim se lahko poleg trt in češenj Goriška brda ponašajo s tem, da so bila kraj dogajanja Ene žlahtne štorije, romantične in komedijantske serije, ki jo le malokdo ne pozna. Za tiste, ki jih serija resnično navdušuje, je izlet v Goriška brda kot naročen. Zaradi popularnosti serije pa je celo nastal izlet, ki se imenuje Po poteh Ene žlahtne štorije. A o tem nekoliko kasneje.
Goriška brda ležijo tik ob meji z Italijo in so del Posočja. Po drugi svetovni vojni so jih razrezali in tako sta južni ter skrajni zahodni del danes v Italiji. Goriška brda so omejena z 812 metrov visokim slemenom Korado, njihova vzhodna meja pa poteka čez sleme med Korado in 609 metrov visokim Sabotinom, ki v bistvu ločuje Brda od spodnjega dela doline reke Soče. Na zahodu Brda razmejuje reka Idrija, preko katere se tudi začne Furlanska nižina.
Brda se delijo na Zahodna in Vzhodna oziroma na Zgornja in Spodnja. Pokrajina je gričevnata, kar je tudi njena velika značilnost. Goriška brda bolj ali manj stojijo na flišu, skozi katerega je speljanih ogromno vodotokov, ki se polnijo s padavinami.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Emil Sluga, Ksenija Vogrinc, Lilijana Mišigoj, Petar Kozma, Vida Ambrož, Romana Majhen, Tina Stegne
Za vse tiste, ki so ljubitelji narave, so Goriška brda prava paša za oči in dušo. Briški griči slovijo po tem, da jih poraščajo sladke češnje. Pravzaprav v Goriških brdih dobro uspeva skoraj vsaka rastlina. Najpomembnejše pa so seveda češnje, ki so v preteklosti slovele celo na Dunaju, briške žene pa so jih hodile prodajati po celotnem ozemlju Slovenije. Danes briško sadje kraljuje na vseh tržnicah, ponaša pa se celo s svojo lastno znamko, ki se imenuje Sadje Goriških brd. A kljub temu, da Brda slovijo po češnjah, breskve predstavljajo največji delež sadja, ki se ga pridela v Goriških brdih. Poleg breskev in češenj je pomembna tudi sliva. Prebivalci Brd so jo nekoč penčali oziroma jo na poseben način predelali. Ta običaj pa se je danes že skoraj izgubil, le stare briške žene, ki se še držijo tradicije, ga poznajo in ohranjajo. Seveda pa je najpomembnejša stvar, ki se dogaja v povezavi s češnjami, Praznik češenj, ki združuje več različnih dogodkov, na kup pripelje čez tri tisoč obiskovalcev in nudi različne prireditve.
Goriška brda pa so jasno najbolj znana v vinskih krogih. Trto so v Brdih gojili že od vedno, vsega skupaj pa danes briški vinogradi obsegajo okrog 1800 hektarjev. Najbolj znana vina, ki prihajajo iz briških sodov, so tokaj, rebula, cabernet, rdeči merlot, sauvignon, pinot, sivi pinot in chardonnay. Brda pridelujejo vrhunska vina, zato je kozarček katerega koli preprosto obvezen, ko se bomo nahajali v teh krajih.
A Brda ne slovijo le po izvrstnih vinih, sladkem ter sočnem sadju in zelenih gričih. Imajo tudi velik kulturni pomen. Ko se bomo podili po teh krajih, si je vredno iti v Gonjače pogledati razgledni stolp, ki je pravzaprav osrednja točka Brd, ob lepem vremenu pa je razgled od tam preprosto čudovit. Za tiste, ki so nekoliko bolj spokojne in romantične duše, je ogled renesančnega dvorca v Dobrovem preprosto nujen. Stavba predstavlja muzej, v kleti pa ima vinoteka. V pritličju najdemo restavracijo in lovsko sobo, v prvem nadstropju pa Viteško dvorano, ki nudi dom številnim kulturnim prireditvam. Tudi prelepe male bele cerkvice so vredne ogleda. Le dve izmed premnogih sta cerkev Svetega Križa v Kojskem in pa cerkev Marije na jezeru v Golem brdu. V Vipolžah najdemo Lovski dvorec goriških grofov, Šmartno pa nam pokaže, kako so izgledale stare mediteranske vasi. Brda imajo velik pomen tudi za umetnike, so pa tudi zelo zanimiva s strani arhitekture.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Da pa Ena žlahtna štorija ni edina, ki je Goriška brda ponesla v višave, pričajo pesmi Alojza Gradnika, rojenega v Medani (vas v Goriških brdih). Naš pesnik je namreč svoj rojstni kraj upodobil v marsikateri pesmi.
Za tiste, ki bi si radi za ogled Goriških brd vzeli več časa, so na voljo različni hoteli, kjer lahko preživimo vikend ali teden. Eden od hotelov se imenuje Gredič. V seriji Ena žlahtna štorija je ta hotel predstavljal domovanje družine Špacapan. Na voljo je tudi nekaj vil, apartmajev, zasebnih sob in gostišč. Vsak si za nastanitev lahko izbere tisto, kar mu pač najbolj ustreza in tu se Goriška brda spet dokažejo, da so vsakomur pisana na kožo. Za tiste, ki bi radi rezervirali termin ali pa preprosto izvedeli več, je najbolj preprosto, da gredo na spleto stran Goriških brd, tam poiščejo želene kontakte ter se dogovorijo za karkoli pač želijo.
Že večkrat omenjena Ena žlahtna štorija je poskrbela za ogromen priliv turistov v Goriška brda. Izleta, ki se imenuje Po poteh Ene žlahtne štorije, se vsekakor mora udeležiti vsakdo, ki ga je serija povsem prevzela. Štorija je poskrbela tudi za to, da se je ustvarila prava blagovna znamka, zato je prav tako obvezno, da se razdražijo brbončice. Za vse tiste, ki jim serija ni pomenila obveznega sedenja pred televizorjem eno uro, je okušanje vina, sadja in celo pršuta prav tako obvezno, saj so to okusi, ki ti pričarajo pravo veselje.
Brda so polna čudovitih razgledov. Za tiste, ki obožujejo hojo v hribe, je popolna izbira vzpon na Sabotin, od koder je čudovit razgled. Za tiste, ki obožujejo lepe razglede, a ne marajo v hribe, je popolna izbira prej omenjeni razgledni stolp.
Vsak kraj v Sloveniji je nekaj posebnega in vsakega je vredno obiskati. Vprašanje je le, kateri je naslednji. Brda so čudovita za raznorazne izlete, je pa nekaj posebnega, če lahko v naš obisk vključimo še dogajanje Praznika češenj. Navdušeni bodo tako otroci kot odrasli, saj bo vsakdo našel nekaj zase.
Za konec pa še star pregovor, ki izhaja prav iz Goriških brd. Glasi se: »Če imaš Briko za ženo, potem ne potrebuješ psa.« Marsikdo je že prikimal, da je Anica iz Žlahtne štorije poosebitev tega pregovora, marsikdo pa odkimal. Prav tako je marsikdo prikimal pinotu, a marsikdo tudi odkimal. Odločitev je povsem naša, kaj bomo izbrali. Breskve ali češnje? Cabernet ali rebulo? Zakaj pa ne kar oboje …
