Iški vintgar, mnogo več kot le kraj za osvežitev na obrobju Ljubljanskega barja
Ste si v poletnih mesecih kdaj želeli pobegniti od pregretega mestnega betona in se ohladiti ter osvežiti? Pa ravno niste imeli celega dne časa, da bi čakali v dolgih kolonah, ki vodijo proti morju ali slovenskim biserom, kot sta Bled in Bohinj? Odlična rešitev za takšne dni je Iški vintgar, soteska na obrobju Ljubljanskega barja. Ozko dolino, značilne oblike črke V, je vrezala reka Iška, ki izvira na Bloški planoti in si skozi sotesko vtre pot do Ljubljanskega barja, kjer se pri Črni vasi izlije v reko Ljubljanico.
V soteski, ki je globoka 300-400 m, reka Iška premaga skoraj vso svojo višinsko razliko. To ji uspe z ustvarjanjem hitrega toka, z brzicami ter vmesnimi tolmuni, ki so že na prvi pogled prava paša za oči, v poletnih mesecih pa tudi prijeten prostor na osvežitev.
Do te čudovite soteske Iški vintgar lahko pridemo z Ljubljanskega barja, mimo vasi Jezero ali iz smeri Iga, kjer nas table že usmerijo proti Iškemu vintgarju. Ko prispemo do Doma v Iškem vintgarju, imamo tam na voljo makadamsko parkirišče, ki pa je ob poletnih vikendih hitro zapolnjeno do zadnjega kotička in zato ljudje avtomobile puščajo že prej ob cesti. V kolikor ste iz bližnje okolice, se lahko težavam s parkiranjem izognete tudi tako, da do vintgarja prikolesarite po poteh, ki vodijo po Ljubljanskem barju.
Pri Domu v Iškem vintgarju si lahko v poletnih mesecih privoščimo okrepčilo, vendar je, da slučajno ne bi ostali pred zaprtimi vrati, pred svojim izletom na njihovi spletni strani pametno preveriti odpiralni čas doma v aktualnem letnem času. Gostišče ponuja tudi najem piknik prostorov v bližini doma, kjer lahko v dobri družbi in ob prijetnem hladu vode preživimo kakšno mirno poletno popoldne.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Bojana Darovec, Brenko Dare, Cirila Štrubelj, Katarina Sočič, Milena Parteli, Nejc Šuštar, Tinkara Č. Marc
Vseeno pa je Iški vintgar v prvi vrsti čudovita soteska, ki vseh svojih lepot in zanimivosti ne pokaže v okolici doma, vendar tekom celotnega svojega toka. Zato se je vsekakor vredno odpraviti na krajši pohod naprej po soteski. Če od gostišča nadaljujemo naravnost po levem bregu (gledano orografsko – s tokom navzdol), po približno petih minutah hoje po makadamski cesti, zaprti za promet, mimo spominskega obeležja prispemo do plezališča. To je s smermi nekoliko nižjih težavnosti dokaj priljubljeno med plezalci. Velja pa opozorilo, da za plezalne podvige potrebujemo primerno opremo in si stene, v kolikor smo v Iški vintgar prišli le na izlet, ogledamo samo s poti in ne preizkušamo svojih plezalnih sposobnosti.
Pot nas kmalu pripelje do sipine ob tolmunu, ki je zaradi svoje lahke dostopnosti postal pravo naravno kopališče, imenovano Grabljice. Ta odsek poti je zelo primeren tudi za družine z majhnimi otroki, ali pa če smo se prišli v Iški vintgar le malo ohladiti in si namočiti noge. Voda, ki je tudi v poletnih mesecih precej mrzla, res pritegne k sebi. Od tu naprej poti po levem bregu ni več moč nadaljevati. Reko Iško moramo na tem mestu prebroditi, če želimo nadaljevati pohod naprej po soteski. Sicer se tudi na levem bregu nadaljuje označena pot, ki pa nas od Grabljic po strmem pobočju pripelje do ostankov partizanske bolnišnice Krvavice. Postavili so jo leta 1942, kot bolnica pa je delovala nekaj več kot eno leto. Od tu se do izhodišča lahko vrnemo po isti poti ali pa se še nekoliko vzpnemo in po stezici sledimo do razpotja s potjo, ki vodi od Doma v Iškem vintgarju proti Krimu. Ta del pot je kljub markacijam razmeroma slabo označen, tako da je potrebna pozornost, da ne zaidemo s prave poti.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Na razpolago pa nam ostane tudi pot po desnem bregu reke Iške. Če si pri kopališču Grabljice ne želimo zmočiti nog, se nekaj korakov za domom usmerimo levo čez most, da pridemo na desni breg. Od tu naprej nas vodi ožja pot, ki se večkrat vzpne in spusti. Predvsem v obdobju deževnega vremena je potrebna pazljivost, da nam ne zdrsne. Kmalu tudi po tej strani reke prispemo do naravnega kopališča Grabljice. Od tu se ponovno povzpnemo po pobočju in se nato mimo skalnatega stražarja, ob jeklenici, ki je v primeru mokrih tal še kako v pomoč, spustimo do odcepa za pot do Votlega kamna. Gre za skalnati osamelec v katerega je reka Iška skozi stoletja izdolbla luknjo. Čudovit prizor in hkrati dokaz za to, kako veličastna je narava in kaj vse zmore izoblikovati voda s svojim vztrajnim tokom.
Od reke se ponovno vrnemo na pot, ki se po pobočju znova vzpne. Tudi na tem mestu so nam v pomoč jeklenice. Sredi naslednjega spusta prispemo do razpotja. Nadaljujemo po desni poti in tako zapustimo evropsko pešpot E6, katere del vodi po desnem bregu Iškega vintgarja. Od razpotja nas le slabih pet minut spusta loči do sotočja Iške in Zale v Vrbici. Če je Iški vintgar meja oz. ločnica med Dolenjsko (desni breg) in Notranjsko (levi breg), je v Vrbici meja med štirimi občinami (Velike Lašče, Cerknica, Ig in Brezovica). Mejnik predstavlja sklana gmota, ki stoji na sotočju in je zaradi svoje mogočne oblike poimenovana kar Skalni mož. Na tem skalnatem stebru je dandanes tudi obeležje, ki obiskovalca spomni, da je kraj stičišče občin in pokrajin (poleg Dolenjske in Notranjske nekateri navajajo tudi Osrednjeslovensko pokrajino). Če si želimo Skalnatega moža ogledati prav od blizu, naredimo še nekaj korakov po poti, ki dvakrat preči Iško po ozkem mostičku oz. brvi.
Pot do Vrbice nam bo vzela dobro uro do uro in pol. Od tu je sicer možnosti za nadaljevanje pohoda do naselij, vasi ali vzpetin nad Iškim vintgarjem veliko, vendar bo za popoldanski izlet in prijetno osvežitev opisana pot do sotočja Iške in Zale povsem zadostovala. Do izhodišča se vrnemo po isti poti. Če pa se še vedno nismo dovolj osvežili, ali pa bi radi še bolj zanimivo doživetje, lahko nižje ob poti sezujemo obuvala in peš zabrodimo po reki ter se od kopališča Grabljice do Doma odpravimo kar po reki. Večino poti nam bo voda segala do kolen, je pa tudi nekaj mest, kjer se bomo čisto ob robu struge raje izognili nekoliko globlji vodi ali manjši brzici.
Zaradi vseh teh raznovrstnih možnosti, ki jih Iški vintgar ponuja, je ta zagotovo vreden obiska. Je čudovita možnost za pobeg v objem narave v neposredni bližini slovenske prestolnice. Ponuja še kako dobrodošlo ohladitev in osvežitev v vročih poletnih dneh, hkrati pa odlično priložnost za krajši pohod, na katerem lahko občudujemo marsikatero tako naravno kot zgodovinsko ali kulturno znamenitost.
