Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov
Včasih se premalo zavedamo, kako lepa dežela je Slovenija. Čeprav smo mala država, ni državljana, ki bi že preiskal vse skrite kotičke. Skritih lepot se pri nas skriva kar precej, po celotni državi. Lepote niso samo cerkve, gradovi, gore, slapovi, reke, jezera. Pod lepote lahko spadajo tudi mesta in naselja. Tudi mesta so lepa, saj nam ponujajo marsikaj lepega in zanimivega. Tako tudi večja naselja, ki pa so še lepša in jih imamo v Sloveniji kar precej, ampak se premalokrat spomnimo, da bi jih raziskali in pogledali, kaj nam ponujajo. In da ne bom skrivnostna, kaj bi danes obiskali in raziskali, vam bom kar povedala, kam gremo danes. Danes bomo šli malo na jug države in obiskali Kočevsko Reko. In veste, kje sploh je Kočevska Reka? Mislim, da marsikdo še tam ni bil, mogoče si predstavlja, da je nekje pri Kočevju. Ampak imate prav, res je Kočevska Reka naselje v občini Kočevje.
To naselje v jugovzhodnem delu Slovenije na Dolenjskem leži na nadmorski višini 567 metrov. Kočevska Reka je majhno naselje oziroma vas, ki šteje okrog 300 prebivalcev. Ja, zelo malo prebivalcev živi v Kočevski Reki, ampak se imajo krajani lepo in uživajo v svojem kraju. Obkrožajo jo gozdovi ter pašniki, ter leži ob vznožju Goteniškega Snežnika, ki je visok 1290 m. Kočevska Reka spada v kraški svet, zato najdemo v okolici kar precej vrtač. Na jugozahodu Kočevske Reke se nahaja Reški potok. Reški potok izvira pod Trnjevo goro, ponikne pa jugovzhodno od vasi. Reški potok je ponikalnica, v zgornjem toku je tudi umetno jezero. Dolgo je nekje 2 metra, globoko do 6 metrov. Jezero je pomembno za rastline in živali, ki se tukaj nahajajo. Umetno jezero in okoliški gozd sta razglašena za gozdni rezervat. Tukaj gnezdi zaščiten orel belorepec, najdejo pa se tudi druge redke ptice.
V Kočevski Reki se najde tudi nekaj znamenitosti, ki se jih splača pogledati. V bližini so vojaški bunkerji in vojaški objekti. V Škrilju blizu Kočevske Reke je podzemni vojaški objekt oziroma bunker K-35. Ta bunker so uporabljali v času Jugoslavije, ko je potekala vojna in so se bali, da bi Sovjetska zveza sprožila napad. Sem takrat navadni državljani niso smeli priti, saj je bilo vojaško območje zaprto. Bunker so zgradili 80 metrov pod zemljo in ima 500 metrov hodnikov in šest sob. Naredili so tudi dva električna generatorja in svojo vodno zajetje. Če bi se med vojno kaj zgodilo, bi tukaj lahko bival brez vsakega problema tudi do 100 dni. Sedaj je tukaj muzej in je namenjena turizmu. Vse je ostalo isto, kot so ga takrat zgradili, še vedno bi lahko tukaj bival, ker še je vedno vse v delovanju. Vse to je uredila kočevska občina. Bunker se nahaja v gozdu, je pa varovan. Če bi ga radi obiskali, se morate prej najaviti in vstop je v skupinah od 15 do 25 ljudi.
Tudi v Kočevski Reki sredi vasi imamo kaj videti. To je spominski park, kjer je kostanjev drevored in še najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov. Pod orehom so uredili klopco, kjer se lahko usedete in v klopi boste opazili letnico 1696.
V vsaki vasi ali pa v mestu je najlepša znamenitost cerkev. No, vsaj meni je, zelo rada si pogledam, ko kam pridem, cerkev. Tako je tudi v Kočevski Reki cerkev Sv. Janeza Krstnika. Prva cerkev je na istem mestu stala že v 14. stoletju. Potres jo je leta 1511 porušil, zgradili so novo, ampak spet ni bilo sreče in je leta 1693 zgorela. Spet so zgradili novo, danes je ta cerkev posebna, ker ima barvasta okna.
Zgodovina; ostanki človeka, ki so jih izkopali leta 1924 v Gorenju pri Stari Cerki, govorijo, da naj bi se na tem območju ljudje naseljevali že pred 3000 leti. Grofje Ortenburžani so z nemškimi kmeti v letih od 1330 do 1350 poselili kočevsko območje. Prišli so s Koroške in Tirolske, naseljevali so se ob gozdovih. Kočevarji so se po drugi svetovni vojni začeli izseljevati, ker je ta del pripadal Kraljevini Italiji. Kočevska Reka se je včasih imenovala Rieg, v osnovni šoli pa so poučevali samo v nemškem jeziku vse do leta 1923. Leta 1929 je celotna vas pogorela, tudi cerkev je bila požgana in porušena. Samo so hitro vse obnovili in tudi zgradili novo cerkev.
Vrtača; to so značilne kraške kotanje, globina je pri njih manjša od premera. So zelo različne velikosti, najdejo se tudi čez sto metrov široke, ponekod pa samo majhne vdolbine. Ločimo pa različne oblike, kot so kotlaste, lijakaste in skledaste vrtače. Vrtače imajo zelo rodovitno dno, so pa tudi zelo ugodne za pridelek, saj nudijo zavetje pred burjo. Vinograde imajo večinoma kmetje v skledastih vrtačah, a vrtove pa v lijakastih vrtačah. Najbolj zanimive so ponekod kotlaste vrtače, saj ob stenah imajo vhode v brezna in jame.
Belorepec; je velik čokati orel, zraste od 69 do 91 cm. Razpon kril ima med 200 in 240 cm. Je ujeda in samice so večje od samcev. Za belorepce je značilno, da imajo zelo široke perutnice, kratek klinast rep, ki je bele barve, kljun pa je zelo močan in rumene barve. Oglaša pa se podobno kot galeb.
V Kočevski Reki imajo svojo osnovno šolo, ampak samo do 4. razreda. Po navadi imajo v teh 4 razredih po 15 otrok. Nimajo pa v šolah popoldanskega varstva, kot po drugih šolah, zato morajo nekateri starši otroke voziti kar v Kočevje. Imajo pa tudi v vasi druge težave, kot drugod po Sloveniji. Ker je majhna vas, ji včasih država noče pomagat s finančnimi sredstvi in si sami tudi ne morejo. Ni denarja, da jim bi obnovili kulturni dom, vzeli so jim bankomat, tudi pošto in banko so jim zaprli. Tudi z vrtcem imajo probleme, ker je vedno manj otrok. Ampak vseeno so krajani tukaj srečni in se imajo lepo. Ker pravijo, da je Kočevska Reka majhna in lepa vas, imajo mir in lepo naravo. Res pa je, da živi v Kočevski Reki še kar precej ljudi, ki so stari 80 let in več, precej mladih odhaja, ker v širni okolici ni služb.
Čeprav je Kočevska Reka majhna vas in nima kaj dosti za pokazati, se jo splača obiskat. Starejši ljudje vam bodo prijazno kaj povedali, povedali vam bodo zgodovino, saj se še dobro spomnijo življenja tukaj med vojno. Splača se sprehoditi po lepi naravi ter občudovati kraške pojave, mogoče pa tudi srečate belorepca. V vasi se nahaja tudi gostilna, če boste žejni, vas bodo prijazno postregli, žal pa za prespati nimajo nikjer v vasi. Le pogumno obiščite Kočevsko Reko na Dolenjskem in uživajte v lepi naravi.
