Blog

Korita Mostnice so najbolj obiskana znamenitost v Bohinju

Slovenija je polna znamenitosti, najbolj obljudena pa sta s strani turistov Bled in Bohinj. Ljudje celo raje zahajajo v Bohinj, ki je malce manj obljuden od samega Bleda, v njem pa se skrivajo pravi biseri narave. Eden izmed biserov so korita Mostnice.

Korita Mostnice predstavljajo kar 2 kilometra dolga korita, kjer se nahajajo številne posebnosti, slapovi, brzice in dih jemajoča flora in favna. Mostnica predstavlja alpsko reko, ki jo napolnjujejo številni slapovi in brzice. Teče vse od znamenite doline Voje pa do Stare Fužine. Reka s številnimi koriti velja za najbolj obiskano znamenitost v Bohinju, saj turiste privablja lepota narave in kristalno čista voda reke Mostnice.

Korita Mostnice se nahajajo v Bohinju, do tja pa se lahko iz Ljubljane pripeljete po avtocesti, kjer se usmerite proti Jesenicam, nato pa izberete izvoz Lesce ter se držite smeri proti Bohinju. Ko pridete do Bohinja, v Ribčevem lazu pri Bohinjskem jezeru zavijete desno čez most v smeri Stare Fužine, naprej pa vas usmerijo table za Voje, Vogar in korita Mostnice.

Do korit Mostnice se lahko podate po treh poteh, vsaka pa zahteva nekaj hoje:

• od cerkve svetega Pavla
• mimo Zoisove graščine
• od parkirišča na Vorančkovci

Glede na vaše izhodišče si lahko ogledate še cerkev svetega Pavla in Zoisovo graščino. Cerkev svetega Pavla predstavlja srednjeveško cerkev z obzidjem, ki stoji v kraju Stara Fužina. Prvotna cerkev, ki je bila zgrajena v 13. stoletju, je bila namenjena rudarjem in plavžarjem, ki so v bližini živeli z družinami. Na fasadi si lahko ogledate delno ohranjene gotske freske, ki predstavljajo svetniške upodobitve. Današnjo podobo pa je cerkev dobila v 18. stoletju.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Diana Jug, Liljana Okičič, Majda Kocet, Mira Bratun, Monika Šlibar, Štefka Kelemenc, Zdravko Štumperger.

Če pa se napotite mimo Zoisove graščine, pa se lahko ustavite tudi pri njej. Grad, ki ga omenja že Janez Vajkard Valvasor, naj bi postavila družina Locatelli, nato pa je prešla v roke barona Žige Zoisa. Nastala je v drugi polovici 18. stoletja in je zgrajena v novoromanskem slogu. Graščina je sprva imela funkcijo doma, kjer je živel lastnik in oskrbnik železarskih fužin hkrati pa je služila tudi kot uprava fužine. Med vojno je v gradu bival štab Jeseniško-bohinjskega odreda. Nasproti graščine stoji stolpna ura, ki jo je dal sezidati baron Žiga Zois, v namen, da železarji ne bi zamujali na delo. Ura še danes služi svojemu namenu. Sama graščina pa ima danes funkcijo privabljanja turistov, saj je preurejena v restavracijo in picerijo.

Bohinj je včasih veljal za središče rudarstva, železarstva in fužinarstva v Julijskih Alpah. Zaradi rude je bilo to območje poseljeno že v 8. stoletju pred našim štetjem. Tradicija z železovo rudo se je vlekla vse nekje do srednjega veka, zlato dobo pa je doživela konec 18. stoletju z Žigo Zoisom. Nato se je tradicija začela izgubljati, saj se je v 19. stoletju začela pojavljati uvožena in cenejša železova ruda. Staro ime za železarski obrat v Mostnici se je včasih imenoval Althammer ali Staro kladivo, iz česar so izpeljali ime za Staro Fužino.

V namene prevažanja rude si danes lahko pogledamo znamenitost v koritih Mostnice, ki se imenuje Hudičev most. Z njega seže pogled na vsa ozka korita, ki jih je reka izdolbla skozi leta v apnenčasto podlago. Most je bil postavljen za lažje prevažanje železove rudi in lesnega oglja z okolice gora v dolino.

Poleg Hudičevega mostu si lahko pogledate še Češenjski in Beraški most, ki se nahajata v koritih Mostnice. Predniki so reko poimenovali Mostnica, ker jo sestavljajo kar štirje mostovi in dve brvi.

Češenjski most je zgrajen na naravnem mostu. Na mestu, kjer danes stoji ta most, je zdrsnila večja skala med korita in se zagozdila, človek pa jo je preoblikoval v most in tako poskrbel za prehod iz ene strani reke na drugo.

Beraški most pa predstavlja kamnit most, ki nam prav tako pomaga prečkati reko Mostnico. Ime mostu je napisano na bližnji skali s kričečo rdečo barvo, zraven pa je napisana letnica nastanka.

Če je v vas dovolj avanturističnega duha, se lahko povzpnete še do slapu Mostnica, ki se nahaja nad planino Voje. V višino meri kar 21 metrov, najlepši pa je v spomladanskih mesecih, ko se tali led iz gora in je največ vodotoka.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Korita Mostnice so nastala s tektonskim ugrezanjem in ledeniško poglobitvijo, ki jo je povzročila erozija. Še danes se tam nahajajo lepo vidni erozijski lonci ali draslje. To so okrogle kotanje, kjer se nabira prod in pesek. Zanimiva je tudi skala z luknjo, ki jo je preoblikovala voda. Imenuje se slonji rilec, saj po njeni podobi spominja na njega. Korita Mostnice v globino segajo nekje do 20 m, v širino pa le dober meter. Najbolj so se korita Mostnice preoblikovala v času taljenja ledenikov, ko je bila moč vode največja.

Poleg vseh znamenitosti pa se na tem čudovitem mestu nahaja tudi prekrasna flora in favna. V gozdu uspeva največ bukovih dreves, med živalmi pa sta najbolj pogosta jelen in srna. Od rastlin tukaj uspeva teloh, jetrnik, tevje, konec poletja pa tudi navadna ciklama. Avtohtona vrsta v koritih Mostnice je potočna postrv. V nizkih barjih, ki nastajajo, pa uspeva alpska mostnica, rastlina, ki s svojimi lepljivimi listi lovi žuželke. V stoječih vodah, kot so luže ali kakšni zatoki, pa se pojavljajo hribski urhi in planinski pupki, veliko je tudi beloušk.

Korita Mostnice si lahko ogledate po desni ali po levi strani korit ali pa naredite krožno pot. V času od aprila do oktobra je potrebno plačati tudi pristojbino, ki je porabljena za urejanje korit.

Pristojbina:

• odrasli: 3 €
• otroci 7–14 let: 1,5 €
• dijaki, študenti, seniorji: 2,5 €
• otroci do 6 let: brezplačno

Če se odpravite na ogled korit, ne pozabite na primerno obutev, sploh če se odpravljate tja dan po dežju. V zimskih mesecih ogled korit odsvetujejo zaradi nevarnega terena.

Poleg korit si lahko ogledate še planino Voje, ki predstavlja tipično ledeniško dolino v obliki črke U. Tradicionalna dejavnost na planini je bilo včasih pašništvo, danes pa je ohranjena le še jesenska paša. Na planini se nahaja tudi planinska koča na Vojah, kjer vam z veseljem ponudijo domačo hrano in sladice. Odprta je od 15. aprila pa do 15. oktobra vsak dan, v zimskem času pa le ob vikendih in praznikih.

Korita Mostnice predstavljajo res enkraten izlet za vse družine, pare ali avanturistične posameznike. Ozka korita vas bodo navdušila s svojo lepoto in presunljivostjo narave in z veseljem se boste tja še vrnili.