Krim je očak, ki preži nad Ljubljansko kotlino
Visoko nad Ljubljansko kotlino, na 1107 metrih nadmorske višine, se nahaja gora imenovana Krim. Nahaja se v občini Ig in velja za njen najvišji vrh. Predvsem radi nanjo zahajajo pohodniki, saj predstavlja lahek jutranji ali popoldanski izlet, poslužujejo pa se jo tudi kolesarji. Izvor samega imena ni znan. V tatarščini naj bi beseda Krim pomenila steno ali trdnjavo. Številni ugibajo, da smo ime prevzeli po čeških, slovaških ali ukrajinskih podobno imenovanih vzpetinah. Znani slovenski jezikoslovec in akademik France Bezlaj pa je trdil, da smo ime prevzeli po najbližjih avstrijskih gorskih imenih: die Krems.
Krim je že od nekdaj veljal za pomembno vzpetino, saj so ga gospodarsko izkoriščali. Ker po njegovem pobočju rastejo števili gozdovi, so ljudje začeli izkoriščati les. Območje je veljalo za priljubljeno pohodniško točko že pred vojno. Med vojno pa je, zaradi ugodnega položaja in pogledom nad celotno okolico, Krim prevzela Jugoslovanska ljudska armada. Tukaj si je vojska postavila radijski center in zaprla vrh za vse obiskovalce. Očak, ki preži nad Ljubljansko kotlino je bil tako zaprt za vse obiskovalce do osamosvojitvene vojne leta 1991. Takrat so planinci spet lahko prišli na vrh, zraven pa so postavili še planinsko kočo, da so se vsi obiskovalci lahko okrepčali. Pred letom 1500, Krim ni veljal za poznano goro, oziroma se ni v pisnih virih nikjer omenjal. Najstarejše omembe Krima segajo v leto 1689, ko je goro opisal Janez Vajkard Valvasor v svojem znamenitem delu, Slava vojvodine Kranjske.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Alenka Makovec, Andreja Velepec, Sašo Aleks Dreven, Zala Klinar.
Dogajanje
Pomembna letnica za Krim je 1817. To leto je bila na Krimu postavljena trigonometrična točka, ki je bila namenjena orientaciji in meritvi zemljišča Dežele Kranjske, Primorja in Istre. Med drugo svetovno vojno so si Krim prilastili partizani. Zanje je bil ugodna točka, saj je pot do vrha Krima veljala za težko prehodno območje. Leta 1942 je bila pod Krimom postavljena partizanska bolnišnica Krvavice, kjer so oskrbovali poškodovane. Leta 1971 so na Krimu zgradili RTV oddajnik, po katerem je znan še danes. Z oddajnikom so želeli pokriti čim več območji, ki jih drugi oddajniki niso mogli. Zanimivost Krima je tudi ta, da ga imenujejo tudi ljubljanski vremenski prerok. Če se oblaki nabirajo nad Krimom, naj bi napovedovali slabo vreme za okoliške kraje. Slovenski potopisec, prvi smučarski učitelj v Sloveniji, začetnik organiziranega smučanja in strokovnjak v poznavanju ljudskega terenskega izrazoslovja Rudolf Badjura, je Krim poimenoval kar ljubljanski Olimp. Zaradi svoje turističnosti, so se na Krimu že od nekdaj prirejale najštevilčnejše prireditve in športna dogajanja. Leta 1993 so ustanovili turistično društvo Krim. Že leta 1984 so po časopisih ljudi vabili na tradicionalno krimsko srečanje. Navadno je sprva potekal kulturni program, nato pa je sledilo prijateljsko srečanje z družabnimi igrami. Z umikom Jugoslovanske ljudske armade s Krima, leta 1992, se je pričel tudi tradicionalni tek na Krim. Lani so priredili že 23. tradicionalno srečanje na Krimu, kot obeležje na postavitev trigonometrične točke. Potekale so različne aktivnosti. Pohodniki so se udeležili pohoda, tisti ki radi tečejo, so se podali na 8 kilometrski tek, priredili pa so tudi tekmovanje za kolesarje, ki se je pričelo pri Rakitniškem jezeru.
Kulinarika
Na vrhu Krima se odpre pogled na vso Slovenijo. Pogled seže do Ljubljanske kotline z Ljubljano, nad njo se dviga Rašica, vidite lahko Kamnik, Mengeš in Domžale. Ob sončnem vremenu si lahko ogledate tudi najvišje vrhove Kamniško–Savinjskih Alp, od Kočne do Grintovca. Na drugi strani se vidi še Posavsko hribovje s Čemšeniško planino in Kumom, če pa pogledate proti Dolenjski pa vam pogled seže vse do Gorjancev. Poleg vseh teh gora pa naše oko lahko vidi tudi najvišji vrh Slovenije, Triglav. V neposredni bližini Krima se nahajata še dve gori, in sicer Mokrec ter Kurešček. Ko pridete na vrh, vas tam že čaka planinska koča na Krimu, v kateri se lahko okrepčate. Ponujajo odlične domače jedi, kot so gobova ali čemaževa juha, v sezoni čemaža, domače široke rezance, žgance, joto, ričet, pečenice, gibanico, jabolčni zavitek in še številne druge dobrote. Koča je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih od 7.00-19.00. Obratujejo tudi pozimi. Do očaka vodijo številne poti, ki so primerne za vsakogar, saj veljajo za lahke in označene poti. Lahko se na Krim podate peš iz Mesnice, Jezera, Preserja, Strahomera, Doma v Iškem Vintgarju, Vrbljenje, Tomišelja ali iz Lovske koče Pleharov laz. Hoja vam vzame okoli 2 uri ali pa malce več. Pot na Krim je primerna tudi za kolesarje, sploh tiste, ki imajo radi turne vožnje čez drn in strn. Krim pa se splača obiskati tudi pozimi, priporočljiv je za vse, ki imate radi bolj adrenalinsko smuko. Če pa vam Krim ni dovolj za enodnevni izlet, pa se lahko podate do Iškega vintgarja, ki se nahaja nedaleč stran od Krima.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Vintgar je izoblikovala reka Iška, ki priteče iz Bloke planote, in ločuje dve slovenski pokrajini, in sicer Dolenjsko ter Notranjsko. Soteska ponuja ogled različnih slapov, tolmunov brzic ter ob tem spoznavanje pestre favne in flore. V lepem vremenu in ob slovesnostih lahko tukaj priredite tudi piknik in se družite s prijatelji ali sorodniki. Iški vintgar predstavlja neokrnjeno naravo, kjer se lahko tudi ohladimo v naravnem kopališču. Nedaleč od vintgarja pa se nahajajo ostanki partizanske bolnišnice Krvavice, ki je bila ena izmed prvih v Sloveniji, obnovljena pa je bila leta 1966. Od bolnišnice vodi tudi označena pot do Krima.
Vsaka vzpetina je po svoje zanimiva. Vedno obstaja razlog, zakaj so ljudje hodili na nek hrib. Navadno so želeli videti razgled, da so se lahko čim bolj zavarovali pred njihovimi sovražniki, in so hoteli biti korak pred njimi. Danes številni hribi in gore, ki imajo za seboj preteklost predstavljajo sprostitev in užitek ljudem. Predstavljajo druženje, lep razgled ter dobro hrano in pijačo, ki jo v planinskih domovih nikoli ne manjka. Krim je primeren za vse ljudi, ki radi zahajajo v gore, prav tako pa je primeren tudi za družine. Številne osnovne šole velikokrat organizirajo planinske pohode in peljejo jih tudi na Krim. Za nekatere kolesarje bo Krim predstavljal težek vzpon, za druge pa bo to mala malica. Če pa si želite samo razgleda in malo miru, pa se do Krima lahko zapeljete neposredno z avtom.
